| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
4019 3 | vtegnil vzklikniti: "Ta je resnična, klobase me bodo spravile 4020 16 | Troje žen pa je sedelo z resnimi, topimi obrazi v kuhinji, 4021 20 | vse in samo stekleničice z resnotajnimi napisi je pustil ob postelji. 4022 25 | Vendar me usliši. Glej, ta reva! Štiri otroke ima. Lačni 4023 3 | sredi sobe. Prej, ko se revče dvignilo, jo je žena prijela 4024 11 | je že tako, da včasih Bog revežev ne pozabi " ~"Nikoli jih 4025 2 | rekel: ~"Kaj ne privoščiš revežu, da v miru sne, pa še za 4026 3 | poznate?" je vprašala. ~"Uboga revica!" je odvrnil. Doli je bilo 4027 26 | Je bila! Stara mati te revice tu je!" ~"Saj nori," je 4028 29 | zavzel za deklico, če bi z revico res ne mogli kam. ~Tomaž 4029 3 | Edino kmečko preziranje revnih "kmetavzov" mu je ostalo 4030 33 | je za silo razsvetljevala revno prenočiščno sobo pri Rajerju, 4031 25 | so bili v hiši in mož. Pa revščina velika, in mati bolna. Jerica 4032 21 | moram postati, Tomaž; zaradi revščine in odvisnosti sem bila osleparjena 4033 20 | na povoje. Pa je še tako revše. Ljubi Bog, daj, daj, da 4034 33 | sem ji mišjaka v žganje na rezal, da je umrla. Mi ni žal, 4035 5 | stopila v kuhinjo. Anica je rezala slanino in se ni ozrla na 4036 18 | bolečin. Vse huji jo je rezalo in zbadalo po prsih, ti 4037 15 | in je prišla tašča ter ji rezko velela, naj gre spat. Anica 4038 7 | reci, da ni res. S tisto Rezo iz trga sta zmenjena. Za 4039 21 | sta me zbarantala, da sta rešila premoženje. Ali moreš pojmiti 4040 7 | trdnjavo in, če bi se dalo, rešiti se častno in ugodno iz zagate, 4041 19 | zmajala z glavo. ~"Ali ni rešitve?" je zatrepetala Marjanica. ~ 4042 11 | osemnajst desetakov in jih rinil Katri; Katra jih je odrivala. 4043 23 | pozno že sicer; morala je riti skozi moške v cerkev. Na 4044 3 | njegovih veseloresnih, lepih, rjavih oči. Lipe je ostal kakor 4045 26 | ne zmanjka jih." ~Možu je rjavo obličje rdelo. Tiha zavidnost 4046 20 | ko da leži v jami samih rjavosivih kač. In ena leze, leze. 4047 25 | je bila povila deklico v rjuhe in odeje, tako da Anže ni 4048 23 | prihranjeni denar in razvil iz robca cekin. Dvajset krajcarjev 4049 6 | vi zamenjujete lice z na robe, ne jaz. Zakaj kričite? 4050 20 | da je Katra razmaknila z robom skodelice njene ustnice, 4051 6 | In tedaj je ona udarila z ročicama in bila vsa vesela, in tudi 4052 27 | Poljubila ga je na čelo, na ročici, kakor otrok je govorila: ~" 4053 14 | grejo svati;~komaj vi ste me rodili,~že ste hčer me zaročili!~ 4054 23 | da ni li to ljubezen do rodne vasi --, da je praznovanje 4055 34 | zakraljevala je izgnana rodovina na zemlji očetov in dedov. 4056 1 | gori, so dobro označili to rodovitno polico nad dolino z besedo " 4057 24 | da se ji hoče celó dete rogati. Viharno je planila kvišku. 4058 21 | boter, njen mož in še dvoje rojenic, Kočanka in Recljeva, in 4059 16 | Parke? Ali morda slovenske rojenice? ~Vsekako so si bile v sorodu, 4060 17 | postavil Juri za dediča, še rojeno, ob enem pa je že določal 4061 7 | mu ni pešal in Anžetu so rojili po dnevu in po noči konji 4062 18 | kake misli so ji morale rojiti po glavi, ko je tako resna 4063 16 | nit življenja človeku pri rojstvu: Kloto; druga prede nit 4064 6 | razjarjen in je začel vihati rokave. ~"Ali bo zdaj zares?" se 4065 19 | bilo skoro tedna, da ni romal ta ali oni tja gori in molil 4066 33 | privoščim." In v resnici je romala čutarica od moža k ženi. 4067 4 | v svoje srce. Tako so ji romale od mladega misli od skrivnosti 4068 8 | vik, da je zašla mej same roparje. ~"Goldinar nazaj, ki ni 4069 6 | bilo čuti s ceste gori glas ropotajočega voza. Anica je sedela na 4070 6 | resnica: ~Po cesti doli so ropotali vozovi, in nekdo je rekel, 4071 6 | zdaj je bilo razločiti iz ropotanja voz pobožno pesem. Vseokoli 4072 1 | doplesali, za mizo. Šum in ropotanje s stoli je za hip preglušilo 4073 2 | vrgli njo mej staro šaro, ropotijo. Par črnih las, ki jih je 4074 20 | POGLAVJE~Na veji se trese rosna kapljica~"Marjanica, ali 4075 29 | Luko... ~* * * ~V somraku rosnega jutra se je opotekal Luka 4076 27 | možev in sinov grob in v rosni, že zdatni temi se je vračala 4077 11 | pa naj vse gre po " se roti mesar. ~"Sedem!" pripomni 4078 11 | vržem vse v ogenj," se je rotil mesar in neusmiljeno mečkal 4079 11 | sem prišel ravnokar že z Rovta." ~"Kaj si pa delal gori?" 4080 5 | gori v oknu mej cvetočimi rožami bled, smehljajoč se ji obraz. 4081 15 | vzdih se je izvil tedaj v rožmarin, vse telo, dozdaj slonečega, 4082 15 | na dan poroke zasajenega rožmarina, in je žarel snop rdečih 4083 16 | krčevito stiskajoč križ in rožni venec v rokah, z obličjem, 4084 22 | videča ju odhajati: ~"Le rujta, le! Bomo videli, kdo bo 4085 32 | segla v žep in odvezala iz rute dvoje bankovcev in jih položila 4086 11 | skledo gorkega mleka in kos rženega kruha. V tem pa je bil prišel 4087 23 | Da, Lahov je. Pa dolgo sabljo ima. Kaj je že oficir? Onega 4088 21 | ga zasadil s trtami in sadnim drevjem in po štirih letih 4089 20 | pogledala Anico. Odkod sedaj salato, ko je še sneg in slana. 4090 31 | jutro. Zaman je hodila lutka salutirat, Marjanica je spala. ~* * * ~ 4091 8 | pa oblikami. Stanovanje samca, oskrbnika, ki je seveda 4092 3 | leti. Edino mlin je nekam sameval, in zdelo se je, da niti 4093 21 | je viknila žena. "Tako samogoltna nisem. Tomaž; o, ti mene 4094 21 | priboril mojo ljubezen. Bil je samopašen, in ko sem se pritoževala, 4095 15 | v grlo. Tresla se je od samopremagovanja. Tašča je gledala mimo nje, 4096 4 | prislužkom in prihrankom samostojnega dela in življenja, tem lažje, 4097 8 | Peči Tomaž je živel dokaj samostojno. Prostorno sobo si je bil 4098 3 | privadila in mu pustila samostojnost. Da se sme zanesti nanj, 4099 21 | moja, mogočna in bogata in samosvoja moram postati, Tomaž; zaradi 4100 13 | Nekako dobro sta ji dela samota in mrzli nočni zrak, ki 4101 1 | dolinsko cesto. Cesta pa se je samotna vlekla ob zidovju gora, 4102 17 | vsebovala tako izključno samovoljne pogoje, da se je zazdelo 4103 15 | nazaj pod streho gorja, samozatajevanja, sramotenja, nazaj k možu, 4104 17 | niti z dobrohotno in močno samozatajo ni mogel prikriti namena, 4105 8 | Mislim!" je dejal navidezno samozavedujoče se Tomaž. ~"Misliš?" je 4106 3 | besede. Zadela je v živo. Samozavest Tomaževa se je pod takim 4107 20 | vivček s tobakom. Tako nekaj samozavestnega je bilo v možu, kako v poveljniku, 4108 3 | do dne je bil njen korak samozavestnejši in trši. In lica so ji kipela 4109 19 | mati, "če ne bi bil tako samsvoj, ne bi rekla nič; nič napačnega 4110 14 | ve kolikokrat, ali njena sanjajoča duša je hotela čitati več 4111 20 | strahu do tihe, zadovoljne, sanjam podobne sreče je valovalo 4112 19 | prošlega, podobnega lepi sanji, ki je bila in je ugasnila 4113 1 | opolzkem klancu na Peč. Mrzla sapa je nagibala njegovo nemarno 4114 14 | meglic,~to je trudnih konj sapica;~z Bogom draga moja mati,~ 4115 12 | škodoželjnosti, veseleče se satanske zlovolje ni videla v nobenih 4116 24 | je bil menda rojen. Ali satansko zloben je bil. "Vidiš. 4117 7 | Ni mogla umeti. Če bi ona sedajle morala umreti, neskončno 4118 22 | je otroka. Toda ta njena sedanja ljubezen je bila grenka. 4119 1 | govoril mal, suh možiček sedeč v zapečku in se pri tem 4120 8 | motril ostre črte, naproti mu sedeče, od skozi okno padajoče 4121 21 | jo ume. Našla je Tomaža sedečega za mizo. Že preje mu je 4122 1 | pripomnil ženi nasproti sedeči mož in pri tem pomežiknil 4123 32 | Kdor premaga, mu bom dal sedeti z menoj na mojem sedežu, 4124 32 | svojim Očetom na njegov sedež..." ~Anica je dvignila oči 4125 33 | Uradnik je vstal s svojega sedeža in z mehkim sočutjem opazoval 4126 32 | sedeti z menoj na mojem sedežu, kakor sem tudi jaz premagal 4127 16 | delali cel dan in zvečer sedijo zadovoljni pred hišo, mu 4128 13 | liter vina bom dal, ker že sedimo," je bodril krčmar. ~"Saj 4129 1 | pritepenec! Čegav kruh ješ, kje sediš? Ven greš, na mestu greš 4130 25 | okrevala. Pač pa ji je v sedmih letih, ko se ni dvignila 4131 20 | bojazen. Notri do srca je segal ta strah. Vstala bi, hitela. 4132 4 | polile solze in začel je segati v žepe in ji ponujati jabolk 4133 6 | se je bila vrnila Katra s sejma. Anica se ni dotaknila blaga, 4134 1 | Lazar vseh svatovanj in sejmov ter shodov -- že lezel po 4135 27 | neumna, samo malovredna!" je sekal v njene besede Tomaž. ~" 4136 3 | prsti. Tomaž je vzel žago in sekiro in tri dni je bilo čuti 4137 27 | obnesla kar hitro. Malo selišče v hribih je bilo pogorelo, 4138 19 | zastrupila mlado Sredkovo v Selu, pa me še zraven ni bilo. 4139 8 | bolezen Jurijeva pripeljala semkaj, ali pa sta imela hlapec 4140 3 | livado, čemu nad vrtom in senožetjo, bregom in planjo, čemu 4141 2 | prikimal svatom Juri, "saj je sestradan ko pes." ~"Lačen pa, lačen," 4142 3 | začul znova glasu svoje sestre. V tem hipu so se odprla 4143 3 | se je pod takim navalom sesula vase, in obličje mu je nehote 4144 26 | Zapisano je bilo, da se mora sesuti naše premoženje, in se je. 4145 16 | zadovoljni pred hišo, mu je sevala v očeh, in z dobrohotno 4146 11 | je namreč začel vleči hud sever. Tako je popoldne prešla 4147 34 | Anže pa je držal besedo. Sezidal si je hišo, prišel na Peč 4148 2 | nesrečni brvi? Midva bi sezidala most, in tega ne bi odnesla 4149 3 | Ni bilo sreče. Odkar so sezidali tisto železnico, je bilo 4150 21 | kupim še enega in potem sezidam hišo in hlev in po tem bom 4151 19 | njegovo last in da hoče sam sezidati mesto stare, nizke hiše, 4152 6 | roko. ~"Samo da mi obleko sešiješ do nedelje; drugo se ne 4153 6 | to. Po goldinarju je. Boš sešila do nedelje, saj nimam, kaj 4154 6 | to je lice. Da niste prav sešili? Ali ste znoreli? Kaj hočete? 4155 6 | Ali ne zna Neža sama sebi sešiti zimske kočemajke, in Tomaž, 4156 3 | je pristopil mož, da ji seže v roko. ~"Nočem," je odtegnila 4157 4 | cerkvi, pletla vence ob shodih ali ob prihodu novega "gospoda", 4158 2 | je bila tistega dne ravno shodila in njena prva pot je bila 4159 1 | svatovanj in sejmov ter shodov -- že lezel po opolzkem 4160 1 | nekaj skromnejših hiš in shramb. Pred hišo pa je bilo obširno 4161 3 | koriti? Čemu kozolec, čemu shramba? In čemu nad poljem, gozdom, 4162 25 | posteljo v zidanici, mali shrambi za orodje, da preneso tja 4163 26 | Luko je stopila Marjanica v shrambo in stopila tik pred starca. 4164 12 | je bil dal Luka, da mu ga shrani. Vse to je delala pod vtisom, 4165 21 | neki taki priliki in mu ga shranil do nedelje. Večjega reda, 4166 3 | posli. Hlapci, ki so bili po sijaju Peči privabljeni prišli 4167 30 | Skozi duplje pa je prijetno sijalo solnce. ~"Jerice ni!" je 4168 31 | onega dneva, ki tolikim sije? Že ni verjela več v svojo 4169 20 | vreči na brata. ~"Poizkusi!" sika Luka. Nekaj svetlega je 4170 6 | ti povedal." ~"Molči!" je siknil Tomaž. "Ali hočeš, da te 4171 27 | popravljen in za delavca tudi ni sila. Naj se da pa v najem. Urh 4172 7 | pa ne veruj." Njej pa so silile solze v oči, in v srcu je 4173 31 | Pomagati ni mogel več. V silnih mukah je umrla Katra, zadeta 4174 2 | da so svatje in njegova sinaha začudeni pogledali kvišku. 4175 6 | najlepši, kakor pomladni dan je sinil nad dolino. Čisto prijetno 4176 18 | Vrsta ko sneg belih zob je sinila mej ustnicama. ~"Hanca!" 4177 24 | videla v vasi tu pa tam siniti luč. "Ljudje že vstajajo, 4178 7 | solnce, nekam megliti, in sinje nebo je bilo, ko da je prevlečeno 4179 27 | dete utihnilo in odplulo v sinjo dalj, v večnost, je Anica 4180 27 | imeti. Bog te hoče. Pojdi, sinko moj, pojdi, in mu povej, 4181 15 | jokati pol vsled svojega sinočnega bega, pol vsled usmiljenja 4182 27 | pokopališče in okrasila možev in sinov grob in v rosni, že zdatni 4183 8 | prav, da se tašča tako drži sinove postelje, tako, da niti 4184 8 | Juri. Mati pa je motrila sinovo lice. Mislila je pač, koliko 4185 19 | prepozno, bil sem berač, Sirkov hlapec, in ona je bila žena 4186 23 | pa ne poznam, ki govori s Sirkovo. Tam je pa naša Marjanica. 4187 19 | jo. Na limanice sem šel Sirku. In ko sem izpregledal, 4188 2 | govori tako grdo o meni siromaku?" In "siromak" se je boječe 4189 18 | planila kvišku in strmela na siromašno beračico. V tem hipu ni 4190 26 | je klicalo v njem. "Dvoje sirot! Ti jima ne smeš storiti 4191 27 | kakor otrok je govorila: ~"Sirotek, Bog te hoče imeti. Bog 4192 24 | dolgo v speči obrazek. ~"Ti, sirotica moja. Nikoli te ne zapustim, 4193 13 | je spoznala deloma svoj siten položaj. V vas ne gre. Za 4194 8 | kako. ~"Tako pa sem bila sitna in te priganjala, in revež 4195 6 | so mu oči zadrhtele kakor sitnemu otroku, kadar ga motimo 4196 5 | Marjanica. ~"Pa je," je sitnost stresala Katra, "kaj le 4197 18 | snežene nasipe. Neskončna siva megla. Povsod vse sivo, 4198 17 | opazila v njenih laseh nekaj sivih. S solzami v očeh jih je 4199 7 | bilo, ko da je prevlečeno s sivim pajčolanom, in kmetje so 4200 1 | kipečih vetrov in šumenju sivkastorjavih voda. Nehote je obstal do 4201 2 | na Peči, oba vdovca, oba sivolasa in podobna si ko brata, 4202 22 | Potem pa je stopil k oni sivorjavi sliki večne vsevednosti 4203 26 | dejal kmet, ko je pes veselo skakal vanj. "Kaj, si bil pazen, 4204 29 | tedaj za smeh. ~Ko divja je skakala Katra. Tako razdražene je 4205 7 | ji je dobrega Šimna tako skazil. Še dolgo je gledala za 4206 6 | Tako lepo blago, in vse gre skazit. Sem daj! O, saj sem vedela, 4207 27 | zavil pri prvi gostilni v skedenj ter spal, v kolikor mu je 4208 27 | zavila čez brv in stala pred skladavnico deska, da je nekdo položil 4209 6 | in gledala na velikansko skladišče obleke in ponavljala v duši: 4210 25 | bele oči. In venomer se sklanja. Polno naročje že ima lilij. 4211 25 | gnjat in hleb in potice ter skleda kuhanih pirhov. Pa se je 4212 12 | težavo rila mimo Šimna k skledi. Dokaj spretnejši in srečnejši 4213 11 | bankovcem še enega. Tako so sklenili kupčijo. ~* * * ~Ko se je 4214 11 | spravil Šime, dasi je bil po sklenjeni kupčiji Anže sam pričujoč. 4215 26 | izginjal in prihajal ves sključen in žalosten izza brstečega 4216 6 | nagajal, in ko je sedela sključena v sobi, jo je začelo zebsti 4217 20 | Katra stekleničico in se skloni s skodelico nad Anico. ~" 4218 14 | zavedel, je začela jokati in sklonivši se nadenj, je govorila: ~" 4219 26 | ali ne bi bilo dobro, da skočim v tistega skopuha in mu 4220 29 | petelina, ki ji je znal skočiti na rame, in so se potem 4221 20 | Katra razmaknila z robom skodelice njene ustnice, in zdaj je 4222 32 | ste pili?" ~Anici je bilo skoprneti od sramote. ~Sodnik je mirno 4223 2 | molčala, ko je izmučeni skopuh použival požirek za požirkom. 4224 26 | dobro, da skočim v tistega skopuha in mu zavijem vrat. ~"Ali 4225 25 | ga zasadil v mehko, krhko skorjo. In čez obraz mu je leglo 4226 11 | peči. Luka se je umaknil v skrajni kot. ~"Saj ne bom prisedla, 4227 32 | zmračilo, je bilo Anici skrajno neugodno in neprijetno, 4228 20 | In res je bil stroj. Do skrajnosti hitro delujoč stroj, od 4229 11 | Anice nekaka nestrpnost. Skrbeti jo je začelo zaradi Jurija. 4230 19 | govorila Marjanica, in njen skrbipolen obraz je bil jasen, ko da 4231 25 | je groza. Kam naj se ji skrije, če jo išče. Kako bi jo 4232 12 | planila kvišku. ~"Kaj naj skrijem?" si je mislila Anica, in 4233 21 | glas, ki ju je klical. ~"Skrijva se ji," je zašepetal Anže 4234 11 | od predvečera. Nehote je skril Luka bankovec za obleko 4235 12 | razburjenosti je bila premetala vso skrinjo in se stoprav domislila, 4236 13 | zaklicalo nekaj globoko doli v skritem kotičku srca tako le: ~" 4237 8 | In začel je misliti čudno skrito misel in čim globlje jo 4238 25 | se vrže Jerica na tla in skriva obličje. ~"Vstani, vstani!" 4239 7 | je bila, in skrbno jo je skrival in samo tedaj, ko je bil 4240 22 | obrnil: ~"Saj ni, da bi skrivala, ne, pa se mi je reklo, 4241 24 | bi zakrila dete. "Kaj ga skrivaš, ko vem, da je tu," je rekla 4242 23 | ga je sram očeta. In par skrivnih solz je obrisal in šel v 4243 3 | zaman je skušala prodreti za skrivnost njegovih veseloresnih, lepih, 4244 2 | krošnjo in prisluškoval njenim skrivnostim: Peč, Peč, Peč! ~* * * ~ 4245 4 | sivorjavo oko, ki je še vedno ko skrivnostna uganka gledalo na njo, in 4246 20 | steklenicah s čudnimi napisi in skrivnostnimi zdravili. In zdelo se je, 4247 18 | ko da govori nekaj tako skrivnostnogroznega, usodnega, je ponovila zdaj 4248 1 | desni je bilo opaziti nekaj skromnejših hiš in shramb. Pred hišo 4249 6 | Katra sta sedela udobno, skromni Juri pa zelo nerodno. Ali 4250 4 | je ohranila vedno svojo skromnost. Ni se oblačila drugače 4251 19 | takih jagod skuhati, pa ji skuhajo volčjih. Pa so potem zvrgli 4252 18 | gonila v posteljo in ji skuhala čaja. Anica je sama čutila, 4253 19 | govorila Hanca, "takih jagod skuhati, pa ji skuhajo volčjih. 4254 2 | In zdaj je šlo za res. In skupila sta jo dva. Sin stare ženice, 4255 33 | je samo usoda dovedla k skupni mizi in ne lasten nagib. ~ 4256 32 | kupiti od mene v ognju skušenega zlata, da obogatiš, in belih 4257 32 | ozka gaz je med dobrim in slabim. ~"Saj bomo vsi pogubljeni," 4258 5 | dva moža. Eden od njiju slaboten in bled, drugi velik, lep 4259 7 | ljubezen do tega revnega slabotnega človeka, ki je ležal ko 4260 5 | pa lažeš sedaj. Moj Bog, slabša si ko otroci, prav nič se 4261 8 | ali se kmalu vrnila in s sladkim, na pol jokajočim glasom 4262 24 | vabečemu iz dalje, tako sladkogrenkemu, da ogluši v sebi glas po 4263 3 | Ali Katra ni odnehala. Še slajše se mu je nasmehnila in za 4264 1 | zidovju gora, izvila se izza slamnatih in lesenih vaških streh 4265 21 | Sela. Še dva brata imam. Pa slamnato hišo imamo doma. Ni dobro 4266 20 | salato, ko je še sneg in slana. V istem hipu pa se ji je 4267 5 | kuhinjo. Anica je rezala slanino in se ni ozrla na njo, ko 4268 1 | vino na ustnice in je pil slastno. Po strani pa je gledal 4269 23 | njegovi smrti svoje obličje. Slavi naj njegovo vstajenje z 4270 23 | ljudstvo? Spodobno je, da ga slavimo v mrak, ko narava spi. Tedaj, 4271 23 | križali in morili, ga li smemo slaviti dostojno obenem z nedolžno 4272 6 | bilo sedaj, samo da ni bilo slavnega kovača nikjer, in je smrt 4273 34 | Šimnom in Nežo je izginil sled. Utonila sta v vrvenju ljudi. 4274 20 | rešena. ~Pogledu bolnice sledeča je opazila Katra brata in 4275 27 | poiskala in započela z njim sledeči pogovor: ~"Tomaž," je rekla, " 4276 17 | Tam so bile še krvave sledi. ~"Tam je umrl!" je dejala 4277 19 | štirih. ~So me že v trgu sledili, ne maram, da bi me prijeli 4278 12 | zresnilo lice, porogljivosti je sledilo v obrazu sovraštvo. ~"Kaj?" 4279 2 | mogel vsej tej izpremembi slediti. ~Vse se je bilo tako čudno 4280 32 | bo tehtana in preizkušana slednja stvar in ga ne bo madeža, 4281 12 | prvi hip odrevenela, v na slednjem pa je kriknila divje, in 4282 26 | zdravniki ni drugega, ko sleparija. Kdor ima denar, da, kdor 4283 7 | kupuješ za moj denar. Mene pa slepariš in se mi hliniš. Glej tak 4284 30 | stopil v Aničino sobo. Iščoč slepega okna je spoznal, da ni v 4285 29 | je vstala, nažgala malo slepilno luč in se odpravila v podstrešje. 4286 19 | rekla nič; nič napačnega ne slišim o njem. Sestro je omožil 4287 20 | sem zavrela. Anica, ali slišite." ~Anica je zopet odprla 4288 15 | Juri, Juri, ali me ne slišiš?" ~Tedaj je začutila, da 4289 15 | ustnicami je gibala, ali slišnega glasu ni bilo čez nje. Premikala 4290 2 | ponos davnih let, ko sta v slogi gospodarila na Peči. ~Krošnjar 4291 15 | rožmarin, vse telo, dozdaj slonečega, je zadrgetalo, in Anici 4292 17 | videla ga je prav živo, kako sloni z glavo med rože naslonjeno 4293 16 | te žene Parke? Ali morda slovenske rojenice? ~Vsekako so si 4294 22 | Prešeren, gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep. ~"In še za 4295 23 | naravi, neskončen, zadivljen, slovesen šum procesije in nebroj 4296 18 | svoj piskrc k ognju. ~Nekaj slovesnega je v tem in takem neredu. 4297 4 | nekam skrivnostneje in slovesneje. Toda ti pomisleki so padli, 4298 23 | so bile zato vendar tem slovesnejše za njo. Čarobne so se ji 4299 27 | odvrnil on prepričevalno in slovesno. In Katra mu je verjela, 4300 23 | gorela nocoj. Žar in vonj slovesnosti je vsepovsod. Tiho je vse, 4301 29 | je bil šel. Pa je nanesel slučaj Tomaža od nekod. Hudo zanikaren 4302 24 | mislila, so ji prišli v spomin slučaji tolikih. Zvečer je bil še 4303 20 | silno lačen. In nič hudega sluteč jo mahne v kuhinjo. In ker 4304 11 | vprašala Anica, in težka slutnja ji je legla na srce. ~"Ti?" 4305 1 | velela ona in hlapec jo je slušal in se opletaje pomikal k 4306 4 | vrtom in staro župniško služabnico, ki je bila prišla počivat 4307 31 | dobrega gospoda, kateremu je služila par let, in je zato ni pozabil 4308 18 | je k slepemu oknu, ki je služilo za omaro, in je vzela steklenico 4309 23 | očetu Peč, da bo videl, kje služiš!" ~"Saj res, oče! Ali greste?" 4310 4 | del svoje sobice, stara služkinja pa je skrbela za kuhinjo. 4311 30 | neovrgljiva, to je, da je smatrati Katro za glavno dedinjo. 4312 13 | usmiljenosti, da je niti s smehljajem ni mogel docela prikriti. 4313 5 | mej cvetočimi rožami bled, smehljajoč se ji obraz. Pokimala je 4314 7 | kimala z glavo jokajoča in smehljajoča se ob enem. ~"Oh!" je vzdihnil 4315 15 | no!" ~Anica je z blaznim smehom motrila taščo. Da je čutila 4316 23 | se je solnce z neba, in smejale so se trobentice po travi. 4317 34 | Peči!" ~Anica je pogledala smejé se fanta in dejala: ~"Le 4318 14 | Tistega ji ne bi bili smeli reči, mati! Jaz ne morem 4319 27 | morda ne smem?" ~"Seveda smete, pa mene vaš mlin presneto 4320 1 | je bil pogled na nju še smešnejši. Tomaž se je držal mize 4321 25 | nihče tako z njo, in skoro smešno se ji je zazdelo, da je 4322 16 | posode, ki se ji nič ne smili. Prav res. Glejte no. Bog 4323 3 | so pravili ljudje, in smilil se jim je molčeči in bolehni 4324 20 | Marjanico dobrodušno. ~"Pojdi se smolit, dedec!" je odvrnila razgreta 4325 8 | bilo čuti njegovo glasno smrčanje. Zunaj je bilo začelo snežiti. ~* * * ~ 4326 19 | Marjanica jo je slišala smrčati. Vrnila se je Marjanica 4327 29 | nekaj krepkih rok doli za Smrekarjevim hlevom in jo po močilo z 4328 3 | bilo čuti gori pod senco smrekovih vrhov glasne udarce in po 4329 22 | zasmehoval napadajočo. ~"Smrkavec," je viknila Neža, popadla 4330 19 | pomigala z roko, naj molči. Smrtna tišina je vladala v sobi. 4331 29 | hipu je luč ugasnila. V smrtnem strahu je prečula deklica 4332 31 | stoj mi ob strani na mojo smrtno uro!" ~Ko so začeli peti 4333 14 | mlada Breda,~kaj prihajaš smrtnobleda?~Vzdihne Breda in mu reče,~ 4334 25 | Z vijoličastimi jeziki smučejo krog starkinih prstov, vijejo 4335 11 | izraženo zaničljivostjo tašča snaho, obrnila se nato po pričujočih 4336 2 | privoščiš revežu, da v miru sne, pa še za tako vest, kakršno 4337 22 | prav res, lepega. Fej, sneduh ti, hinavski, ti požrešnost 4338 6 | vasjo je bilo videti že s snegom pokrite gore, tu doli v 4339 26 | odjeknil od nekod. Luka je snel klobuk. ~"Povzdigovanje 4340 7 | jed in pijače, in besede sneš in hinavski si kot Judež. 4341 18 | slika poti skozi mraz in snežene nasipe. Neskončna siva megla. 4342 17 | dolini, in drobne in goste snežinke so plesale skozi megleno 4343 8 | smrčanje. Zunaj je bilo začelo snežiti. ~* * * ~Anica je bila poslala 4344 19 | je smejala žena s svojimi snežnobelimi zobmi, "moja je vsa od nohtov 4345 3 | mož, mož gospodar, ki ne sniva, ki računi, dela in skrbi. 4346 19 | domači petelin, Luka pa je snival takole: ~Tam nekje ob obljudeni 4347 15 | zasajenega rožmarina, in je žarel snop rdečih žarkov, odbijajočih 4348 4 | tedaj je Anica zaspala in v snu je videla mater. Iz cerkve 4349 34 | očetih. In to zavest, da snuje božja roka in vodi naše 4350 4 | ji je odstopila del svoje sobice, stara služkinja pa je skrbela 4351 23 | Anžetu se je vzbujalo rahlo sočutje do njega. ~"Ali ste bolni?" 4352 33 | svojega sedeža in z mehkim sočutjem opazoval ženi. Potem je 4353 20 | temi! In nekako brzo in sočutno je skočil žarek k Anici 4354 15 | Anica je zatrepetala: ~"Sodba" ... ~ 4355 21 | je še preotročja in v tej sodbi ga je še potrdila po večerji, 4356 11 | kmet, ki se mu, po obrazu soditi, ni godilo predobro. ~"Kaj 4357 15 | ji umira, ona pa leta po sodnijah!" ~"Sramota je huja od smrti!" 4358 17 | izvedeli nikoli. Pa pojdite na sodnijo in boste verjeli." ~"In 4359 33 | seboj. Ko so zavili okoli sodnijske hiše, je Marjanica viknila 4360 33 | za njim, jo je poklical sodnijski sluga in jo vedel v neko 4361 20 | ne stopi? Ali čaka, da se sodnik-zdravnik obrne in pripomni: "Umrla 4362 32 | je ona ravnokar prišla od sodnika. Nadalje je izvedela Anica 4363 32 | se ji je smilila, in pred sodnikom je celo rekla, naj pri drže 4364 32 | nemirno premaknila. Videla je sodniku nemirno podrhtavati obrvi 4365 7 | kakor v polsnu evangelij o sodnjem dnevu, ali niti razumela, 4366 25 | življenja, ki se bo odprla na sodnji dan, je imel pri Jerici 4367 15 | ko da je ugledala gorečo Sodomo. Z ustnicami je gibala, 4368 1 | posodo pokrito mizo, nekaj sodov pod njo in široke stopnice 4369 22 | ji je dahnil prvi motni soj jutra, prvi klic drozga 4370 33 | Hanci zaupa, zida na skalo. Sojena pa ne bo! Kaj misliš! Hanca 4371 18 | zažgala kruh, presolila sok, vrgla zelje v posodo za 4372 17 | da je šinilo naenkrat sto solnc v morje megle. S tresočo 4373 23 | njegovo vstajenje z jutrom in solncem in ptičjim petjem. Mi pa, 4374 6 | Vseokoli je bil lep, topel solnčen dan, in mačka je sedela 4375 20 | razlilo morje svetlobe in solnčne luči vseokrog po Peči. Hip 4376 6 | njene oči so bile podobne solncu, ki vse bolj slabi jeseni. 4377 16 | brez nade, da odleže. Tudi solza ni bilo, dasi je srce prekipevalo 4378 15 | predpasnikom si je obrisala solzeče oči in šla je čez dvorišče 4379 29 | culico pod pazduho in ko som kruha, katerega je bila 4380 1 | desne se je vsipalo nekaj soparne svetlobe vanjo, osvetljevalo 4381 27 | čuti je bilo le glasno sopenje. Nenadoma pa je začutila 4382 5 | dve je prav dovolj," je sopihala Marjanica. ~"Saj težko ni, 4383 1 | duši zlobno kačo. Njegova soproga, suha Jurijeva botra, je 4384 16 | rojenice? ~Vsekako so si bile v sorodu, in podobni sta si bili 4385 31 | svojo dediščino neki bližnji soroščini in samo za spomin na dobrega 4386 1 | je vračalo skozi vrata iz sosedne sobe, kjer so bili doplesali, 4387 22 | Tedaj je zajokal otrok v sosedni sobi. Katra se je zgenila 4388 13 | skoro kriknila Anica, "ti si sosedov, ti si, ti si " ~"S Peči, 4389 4 | pazila nato njena stara sostanovavka, dobra in čez vse meje pobožna 4390 26 | za njimi. Dva sta bila. V Soteski sem ju dotekel. Enega sem 4391 1 | cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste 4392 21 | zasnubim? Tomaž, imej pamet! O sovraštvu tu ni besede. To je nekaj 4393 3 | Nehote je sprva nekako sovražil Anžeta. Ali kmalu je to 4394 5 | veži in se smejati. "Oba me sovražita in pomenjena sta," je mislila 4395 4 | ji tovarišice niso bile sovražne, so vendar molče priznavale, 4396 26 | podlasica, bilo je nekaj sovražnega sploh. Ali kaj je bilo, 4397 2 | umirajočo in pozabljeno sovražnico ter rekla: "Kupila si me? 4398 17 | to pravil, če bi bil vaš sovražnik?" Anica je gledala hlapcu 4399 33 | drugemu, kakor da sta stara sovražnika in ju je samo usoda dovedla 4400 29 | imela klepetulja dovolj sovražnikov. ~Luki pa ni bilo tedaj 4401 21 | čuden testament." ~S skoro sovražnimi pogledi je meril hlapec 4402 12 | Anica je zatrepetala; tolike sovražnosti, škodoželjnosti, veseleče 4403 3 | je fant zašel mej svoje sovrstnike. Krenili so v gostilno. 4404 14 | preplašen ozrl na Jerico. S spačenim obrazom, oči obračajoča, 4405 27 | napolnjevalo mater, videčo otrokovo spačeno lice. ~"Saj je bolje zate, 4406 3 | In tedaj se ji je lice spačilo, in mali sin je tedaj ni 4407 11 | prodati ga ne bo moč." ~"Ni spak, če je pa vsak dan dražji!" ~" 4408 27 | da sem slepa. Za Anico se spakuješ. In zdaj veš, koliko velja 4409 31 | je oblekla in stopila iz spalnice. Na stopnicah je zadela 4410 18 | ki ji ni šla v slast, v spalnico in je legla. Marjanica je 4411 22 | čuvala otroka. ~Dete je spalo nocoj nemirno in proti volji 4412 32 | ležala v noči bedna in brez spanca. Nikoli daljše noči. Prihodnje 4413 5 | kašljal. Čemu bi te budila? Spanje ti dobro dé," je odvrnila 4414 24 | zdravniku. ~"Ali pijete pred spanjem?" jo je vprašal. ~Katra 4415 30 | se prebudi~Luka se je v spanju prevrgel in pri tem podrl 4416 14 | mlado Bredo odpeljali.~Spazi ženin jih na poti,~z grada 4417 24 | zibelki in gledala dolgo v speči obrazek. ~"Ti, sirotica 4418 29 | Jerico, kakor je pričakovala, spečo. Dete si ni upalo iz Aničine 4419 20 | Molče sta v mrak odeta moža spela v breg. Ko sta prišla na 4420 30 | in vstal. Kakor tat se je splazil doli in stopil v Aničino 4421 7 | Kaj pa, kadar se konj splaši?" je spremljal pastir Luko. ~" 4422 2 | očeta. Konji so se mu bili splašili in od doma je umrl. Mati-vdova 4423 15 | In sedaj so šle njegove spodbujajoče besede za njo in z njo, 4424 30 | to edini način, kako bi spodnesli tla nasprotnici, ki je sicer 4425 32 | in odvedla sta jo nekam v spodnje prostore. ~Velela sta ji 4426 4 | so ji radi dajali v delo spodnjo obleko. Tako je bila Anica 4427 2 | bolj veš, moj sin, pa vedi. Spodobi se pa vendar, da mi pustiš 4428 23 | njegovo odrešeno ljudstvo? Spodobno je, da ga slavimo v mrak, 4429 19 | sebi. Lepega dne pa so se spogledali vozniki, zlasti mlajši: 4430 32 | moč, je prišlo tudi nekako spokojno stanje nad njo. Tisto noč 4431 6 | se šele po dolgih letih spokorim," je zopet pripovedovala 4432 11 | vase stokal, trudeč se po spolzki poti na Peč in premišljujoč, 4433 17 | odvrnila Anica, "meni ni spomenil nikoli nič." ~Marjanici 4434 19 | pogleda. Žgal je v njegovih spominih, in včasih ni mogel spati 4435 4 | nemiren povprašal, ali se še spominja, kako je svoj čas želela 4436 29 | Tisto je bilo grdo! Se spominjam!" je pristavil Tomaž. "Saj 4437 3 | viharji poletja in žledjo spomladi? ~Čim veči je bil ponos 4438 21 | Oh," je viknila, "če se spomnim na tiste čase, bi ga spodila 4439 14 | mater. Toda nič se ni mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo 4440 27 | dovoljenje!" je odvrnil on. ~Ta spor je nekako uničil namene, 4441 27 | preteku osmih dni do novega sporazumljenja. Tistega jutra je bilo, 4442 23 | ljudstva, vrstečih se množic v spored, frfotanje svilenih zastav 4443 28 | početi, in je moralo priti do sporekanj. Hujšemu je šla Anica iz 4444 33 | bomo menda še in bomo že sporočili." ~"Kaj?" se je čudila Marjanica. ~" 4445 14 | materi nesite,~ji recite, sporočite:~več ne vidi me na sveti,~ 4446 28 | Žalibog, Vam moram sporočiti... da se je postavil sodnik 4447 8 | materino pripovedovanje o sporu mej Lipetom in Tomažem, 4448 14 | naproti.~Pa se Bredi konj spotakne,~sedlo se mu s hrbta zmakne;~ 4449 30 | Ob zadnji stopnici se je spotaknil in udaril s čelom ob tla. 4450 18 | jo odela, češ, da naj se spoti. Obsedela je nekaj časa 4451 27 | njene besede Tomaž. ~"Ne spozabi se, da si hlapec!" je rekla 4452 4 | celi vasi priljubljena in spoštovana in začela tedaj celo neke 4453 28 | znašajo do sedaj... z vsem spoštovanjem..." ~Tedaj so se vrata odprla, 4454 2 | vsaka beseda cekin, ki ga spravi na dno svoje velike krošnje. 4455 3 | resnična, klobase me bodo spravile še v grob." In res je bila 4456 1 | Katrica, še ob pamet mi ga spraviš." ~Pečanka se je zasmejala 4457 20 | tistem svetlem orodju in spravlja eno za drugim mirno, dostojanstveno, 4458 30 | Marjanica. "Dolgo jo je spravljala, siroto; zdaj jo je zares." ~" 4459 30 | popolnoma verjel v čudno spravo Katrino. "Nocoj je pijana," 4460 1 | Soba se je bila skoro spraznila, gosti so čutili, da je 4461 32 | mazilom pomazili svoje oči, da spregledaš. Katere jaz ljubim, tiste 4462 1 | govoriti: ~"Mati, ali je to sprejem moji ženi? Sedaj mi je dovolj." ~ 4463 23 | so peli matutin. Mrzlo je spreletalo dekletce. Čudovita tajnost 4464 2 | vso družbo. Vse svate je spreletelo ko nekaka groza, ko so zaslišali 4465 15 | zadnjih hiš jo je vendar spremil. In sedaj so šle njegove 4466 19 | plesala!" ~Marjanica je spremila Hanco do vrat. Tedaj ji 4467 8 | pogovoru z Nežo, katerega so spremljale glasne opazke Marjaničine. 4468 23 | samo Marjanico in njenega spremljevalca. Videč, da je tudi tujec 4469 4 | pod sliko. Nekaka večna spremljevavka, nekak strah in up tistih 4470 12 | mimo Šimna k skledi. Dokaj spretnejši in srečnejši je bil Anže 4471 3 | Njegova nadarjenost in spretnost sta bili znani. Kljub temu 4472 3 | odhajali. In Katra je polagoma sprevidela to in odkar je bila morala 4473 6 | koliko duhovnikov je šlo v sprevodu, da se je Jerici, ki je 4474 7 | spal, ali pa se bo vreme sprevrglo." ~Nekak čuden strah se 4475 6 | nadvlade. V teh dneh se je bila sprijateljila z malo Jerico, vzela jo 4476 3 | preteklo nedeljo dodobra sprl s krčmarjem in gosti, žaleč 4477 26 | se je v velikih ovinkih spuščala doli v trg. Skozi glavo 4478 15 | listič. Dvoje težkih, krvavih srag je bilo na njem. Anica je 4479 8 | napada, prav res. Tisto radi srajc pa prav res lahko poveš!" ~ 4480 7 | ust mu je stala kri, in srajca je bila pod vratom oškropljena 4481 6 | Kaj bi napravila šele s srajcami za te in za Jurija. Taka 4482 15 | gorja, samozatajevanja, sramotenja, nazaj k možu, ki je kakor 4483 17 | Prekličem oporoko, ki je sramotna in krivična za mojo ženo. 4484 3 | jokale še dolga leta za sramoto, s kakršno jih je napodila 4485 28 | je pred samo seboj skoro sramovala svoje slabosti: ~"Ne, tebi 4486 23 | ni vedel, da se more sin sramovati očeta. In vendar se je to 4487 5 | še po noči ne da miru in srbi in ščiplje." In Marjanica 4488 23 | se hip. Vstal bo. Toliko src bo zahotelo k Njemu, toliko 4489 2 | in občutek, da mu odteka srčna kri, je bil lažji. Za sina! 4490 14 | Breda pečo vzame,~vanjo srčno kri zajame:~Tole materi 4491 22 | Zakaj Neža je bila hudo srdita in z grabljami je zamahnila 4492 26 | biti tvoja! Da se na me srdiš, tega ti ne zamerim. Saj 4493 20 | je in drobno, kakor mala srebrna urica, ona, ista, katero 4494 3 | je vse, od ure in težke srebrne verižice, pa do kozjega 4495 7 | našel strgane nogavice in srebrnega goldinarja v nji. Ali nič 4496 3 | preštel svojo gotovino, par srebrnih dvajsetic in prgišče zelenkastih 4497 22 | onih, s katerimi se navadno srečata pes in mačka. "Še enkrat 4498 23 | mimo, jo je ogovoril: ~"Srečne praznike," je rekel, "ali 4499 4 | ga ni videla Anica tako srečnega. ~"Anica," je dejal, "v 4500 12 | skledi. Dokaj spretnejši in srečnejši je bil Anže na drugem robu 4501 6 | za hip je pristavila: "O srečni ljudje, ki jih trpinčijo 4502 19 | da sem zastrupila mlado Sredkovo v Selu, pa me še zraven 4503 2 | ravnanje, ali pomagalo to sredstvo ni, in ko je začela govoriti, 4504 27 | mizi je slonela in strmela srepo pred se; zdaj pa zdaj ji 4505 16 | Parke so z vidnim užitkom srknile dehteče kave. Pa si je obrisala 4506 21 | treba zavarovati hleve in staje proti ognju. In na konec 4507 8 | vse prazne, med tem ko so stale na polici v lepi vrsti polne 4508 22 | visokega, krasnoslovskega stališča Šime. Žalibog ga Neža ni 4509 28 | se je postavil sodnik na stališče Vašega nasprotnika... rekurz 4510 8 | in drugo na se, je bila stalna misel, in tozadevno je govoril 4511 3 | biti name." Tomaža je po stalo nehote sram pred njo in 4512 4 | če bi s teto in mamico stanovali na Peči. Ta deček pa je 4513 8 | etiketami ali pa oblikami. Stanovanje samca, oskrbnika, ki je 4514 4 | tetini smrti Anica v njenem stanovanju, in ker jo je bila mati 4515 11 | Mesar ni zastonj popeval stanovske pesmi, kratke, toda jedrnate: ~" 4516 4 | zadrhtela deklica, "pri Cvetniku stanujemo." ~"Tako da, se pove!" je 4517 17 | izruvala in pokazala Anici. "Staram se," je pripomnila bolna 4518 12 | premišljati, dasi ji je zvenel starčev proseči glas venomer v ušesih: 4519 19 | žarkov na bledo obličje starčevo. Drgetal je od mraza in 4520 6 | obiskovala ljudi, in so mrli starci na naduhi in otroci na davici. ~ 4521 7 | roko z ovojem tobaka proti starcu. Toda starec ni segel po