| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
4522 3 | da mu silijo v usta, ko staremu pijancu." ~"He," je pomislil 4523 31 | prestrašil. Lutka se je zazibala. Starikav, toda glasen zvok je dvanajstkrat 4524 1 | človek. Na bledem, čudno starikavem obrazu je ležala utrujenost. 4525 16 | obrazih, suhih, žoltih, starikavih. Ali so bile sploh to ženske 4526 21 | Zalogu." ~"Ali so tvoji stariši v Zalogu?" ~"Niso!" in pripomnila 4527 25 | vijoličastimi jeziki smučejo krog starkinih prstov, vijejo se v kolobarjih, 4528 6 | Deset poličev, mati, staviva, da je to lice." ~"Troti, 4529 25 | Jerici se zazdi, da mora steči naprej in povedati Marjanici, 4530 7 | živela, da je ni popadel stekel pes. Kaj bo to hudega. Samo 4531 31 | so nemirno greble v pod, steklene, zožene oči so strmele v 4532 20 | za nekaj hipov na malih steklenicah s čudnimi napisi in skrivnostnimi 4533 1 | osvetljevalo dolgo, s praznimi steklenicami in umazano posodo pokrito 4534 20 | notri v teh temnorjavih stekleničicah naj je zdravje. Res, lepo 4535 20 | je pospravil vse in samo stekleničice z resnotajnimi napisi je 4536 20 | pet! ~Hipoma odloži Katra stekleničico in se skloni s skodelico 4537 20 | tašča zgenila, segla po mali steklenički in uliva, uliva. ~"Petnajst," 4538 11 | glava, in da se ji včasih stemni pred očmi. Zato je pustila 4539 12 | slabo v sobi. Oprijemaje se sten, je bil prilezel na prag. ~ 4540 15 | žarkov, in da je oblita bela stena in beli pod. ~"Kri!" je 4541 1 | prizor se jima je nudil. Ob steni je stala Pečanka in nategovala 4542 31 | oporoki, je ohranila zase stensko uro, umetnost onih starih 4543 26 | dospel Luka na vrh hriba. Steza se je prelila v mokroten 4544 22 | proti fantu. Stala sta na stezi med senožeti in trebila. 4545 14 | gleda;~v belem polju gre stezica,~ob stezici je meglica.~ 4546 14 | belem polju gre stezica,~ob stezici je meglica.~Z okna v belo 4547 26 | že napraviš, ti pokažem stezo. Tam doli onkraj nas zavije 4548 13 | prenočiščem. Vrata so bila na stežaj odprta, in sunek vetra je 4549 25 | mamica!" prosi Jerica in se stiska za belo ženo. ~"To ni tvoja 4550 2 | bežale v hiše in so fantje stiskali pesti. Ali bali so se ga 4551 6 | rad? Saj za enega se že stisneva, kaj!" ~"Vi ste prav res, 4552 19 | zavedel Luka. Za hip so se mu stisnile roke v pest. Toda ni se 4553 25 | obšla, ko da jo je nekaj stisnilo za senci. Zavrtelo se ji 4554 19 | polna ljudi noč in dan, stisniti so se morali vozniki, in 4555 12 | proti njenemu srcu, in s stisnjenimi zobmi je drhtela: "Za tatico 4556 23 | Toda, kaj je tebi, dete, da stočeš? Anica je kriknila. ~Velika 4557 5 | ste krmo čez dvorišče. Na stogu je stal Tomaž. Bil je videti 4558 11 | kakor bi bil gospodar." ~"Stoinosemdeset," je bilo zopet čuti zunaj 4559 4 | neizrečeno radovednost. Stoinstokrat je pomislila: "Kako se pač 4560 17 | dejal v tej oddaljenosti stoječ: ~"Ali me hočete sedaj poslušati! 4561 19 | da gleda žena sredi ceste stoječa za njim, ali vsaj zdelo 4562 32 | tedaj in stori pokoro! Glej, stojim pri vratih in trkam; ako 4563 2 | lačni pogledi požirali mize, stole, slike in stene. In čim 4564 1 | mizo. Šum in ropotanje s stoli je za hip preglušilo vse 4565 8 | hišne oprave, nekaj slik, stolov in posteljo. Nekaj pa si 4566 17 | hoče pognati s Sv. Štefana stolpa na Dunaju na cesto doli. 4567 5 | Anica je začutila, da ji stopa kri v lice. Skoro šepetajoč 4568 1 | pijan, Tomaž, pa na nogo stopaš." Hlapec je omahnil na stol 4569 19 | Katra ni rekla nič. Luka je stopical, ko da se ni zgodilo nič, 4570 29 | Počasi so odjeknile v bregu stopinje, in deklica je stopila zopet 4571 19 | Drsal je v podstrešju proti stopnicam. Tedaj je šinil v polumraku 4572 1 | sodov pod njo in široke stopnice v ozadju. Skozi vrata na 4573 30 | v podstrešje. Ob zadnji stopnici se je spotaknil in udaril 4574 7 | je rekel Luka na deseti stopnji. ~"Kaj pa, če je konj muhast?" ~" 4575 7 | mrmral Luka in poiskal tretjo stopnjo. ~"Kaj pa, kadar se konj 4576 15 | stiskala ~"Kako ste to pametno storili. In pa to, da ste prišli 4577 15 | zaihtela: "O Bog, kaj naj storim!" Potem pa se je oklenila 4578 21 | od mene? Saj sem rekel: storite kakor veste in znate. Mene 4579 20 | roko in posluša, posluša. ~"Stotrideset," šepeta sam za se in se 4580 11 | odnekod znašel, je kričal. ~"Stošestdeset," je vikal mesar. ~"Dvestopetindvajset," 4581 3 | Hlapec je grof, sin pa strada," so pravili ljudje, in 4582 28 | izginil s pisarjem. Nekaj strank je vstopilo v pisarno. Iz 4583 33 | začeli prihajati gospodje in stranke, da je opazila na nekem 4584 15 | Juriju v obraz, ki mu je od strasti drhtel. Tedaj je Anica razumela 4585 3 | čez njeno posestvo, čim strastneje se je od dne do dne oklepala 4586 1 | koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij 4587 23 | odpro grobovi, in pobegnejo stražniki? In prišla bo Magdalena 4588 4 | nekoga. Tedaj je prišla streč Anica. Zato ji je teta zapustila 4589 8 | brez skrbi. Ona mu hoče streči. Anica te čase lahko mesto 4590 25 | Ubogi otrok! Kdo bi mu le stregel, da bi mene ne bilo! In 4591 1 | slamnatih in lesenih vaških streh po okrogli dolini in stopila 4592 1 | pronicajočih se v blatna tla, stresajočih kaplje z vej, zamirajočih 4593 30 | boli. ~In tudi mraz ga je stresal po vseh udih. Skozi duplje 4594 5 | Marjanica. ~"Pa je," je sitnost stresala Katra, "kaj le treba, da 4595 24 | Katra!" ~Hipoma se je Katra streznila; dvignila se je in merila 4596 26 | je pred se, da se ga je strežajka skoro bala. On pa je kimal 4597 2 | mali Lipe, ki je bil medtem strgal že prve hlačice, je prijel 4598 7 | senu, da bi li ne našel strgane nogavice in srebrnega goldinarja 4599 8 | nogavico, toda Luka se s tem ni strinjal. Na to se je še Marjanica 4600 23 | In dekle je drgetaje strmelo v tabernakelj božjega groba. 4601 17 | Prisiljeno se je čutila skoro strmeti proti oknu. ~Tam so bile 4602 3 | kje mislim." ~Po temnih in strmih stopnicah je lezla deklica 4603 20 | je nekaj utrgalo v malem stroju, in zdaj divja mala reč 4604 14 | Katra in dvignila oči proti stropu. In je opazila veliko trokotno 4605 28 | Sicer bi pa morala nositi stroške, če se izteče pravda ugodno, 4606 15 | silno nesrečno, in ni je strpelo v hiši. Šla je na dvorišče 4607 16 | dejala Kočanka Lahezis in strupenojezno pogledala na Recljevo. Pa 4608 19 | zlasti mlajši: iz drobne stvarce se je bila razvila čez noč 4609 19 | Hanci". ~Neko malo, drobno stvarco je redila pri sebi. Lepega 4610 29 | prav tedaj je hitela drobna stvarica s Peči sem doli, plaha, 4611 18 | krčevito ihteče: ~"O mati stvarnikova, o pomočnica kristjanov, 4612 2 | na vratih pred svati, in suhe ustnice so se zvijale po 4613 2 | krošnjarjenja. ~"Ali ste že tako na suhem, oče? Zakaj ste me pa vabili? 4614 16 | bilo v njihovih obrazih, suhih, žoltih, starikavih. Ali 4615 23 | trebili in zažigali mah in suhljad. Čuti je bilo veselo vriskanje, 4616 16 | obrazov in vznemirjajoči suhosti teles; samo tretja je bila 4617 27 | držano kopje molitve in sukano s toliko duševno silo. In 4618 13 | odvrnil fant in vlekel iz suknje razne papirje, račune in 4619 23 | tem, da je štel gumbe pri suknjiču: je, ni, je, ni, je! ~"Je!" 4620 22 | žaba," je zasukal vrženo sulico Šime nazaj na Nežo, ali 4621 5 | žvižg in Tomažev glas: ~"No, Sultan, pojdeš z mano? Pa kakšen 4622 28 | mož oporoko pod vplivom sumničenj ali vsaj v nepopolni lasti 4623 8 | Nekak strah ga je obšel, in sumničenje, ki ga je bil preje izrekel, 4624 7 | zmaj, ki ljudi ubija in sumniči, in da bi bolje naredila, 4625 18 | in zbadalo po prsih, ti sunki so postajali tako hudi, 4626 16 | ji je dolgovala tri funte surovega masla in sklene, da zmoli 4627 28 | pri novem hlapcu veliko surovost, ali kakor je Anže to povedal 4628 1 | čudovito nesoglasujočega, nekaj surovoveselega je bilo v teh glasovih, 4629 19 | pa ti, kaj!" ~"Ti je ne suvaj, ti!" je grgral Luka. ~" 4630 19 | tistega fanta je vzela sušica, in njo je vzela beda, in 4631 2 | meri, ko jo je njen stari suženj vrgel v podstrešje in se 4632 14 | resno in jasno, ko da jo svari in prosi. Ali Katra tega 4633 32 | Katere jaz ljubim, tiste svarim in pokorim. Vnemi se tedaj 4634 1 | 1. POGLAVJE~Vesela svatba in žalostna nevesta~Daleč 4635 1 | žena in se pri tem ozrla po svatih, "ste slišali? Od Sv. Jakoba, 4636 2 | zlomila, ne," je prikimal svatom Juri, "saj je sestradan 4637 1 | hipu je berač -- Lazar vseh svatovanj in sejmov ter shodov -- 4638 27 | zagrozil proti beli hiši in svetečim se oknom ter odšel preklinjevaje 4639 8 | za omaro pa je ležala v svetem neredu med škornji in cunjami 4640 14 | tašča plaši,~taki so ti svéti naši:~Bi li z vinom ti napila,~ 4641 6 | vzela jo s seboj na vseh svetih dan na grob rajne mamice 4642 33 | POGLAVJE~V dan sodbe~Motna svetilka je za silo razsvetljevala 4643 23 | se mu začele nekako oči svetiti, je rekel Anže: ~"Pa kruha 4644 7 | gledala za fantom, ki je vesel svetle prostosti in še svetlejšega 4645 20 | Poizkusi!" sika Luka. Nekaj svetlega je v njegovih rokah. V naslednjem 4646 7 | vesel svetle prostosti in še svetlejšega goldinarja hitel po rebru 4647 20 | zdaj je segel po tistem svetlem orodju in spravlja eno za 4648 15 | somrak, vrhovi pa so bili svetli in zlati. Preko doline je 4649 1 | kjer je ravnokar sinilo par svetlih oken v somrak. V naslednjem 4650 26 | Luka, tem jasnejše se mu je svetlikalo v duhu, dasi se ni mogel 4651 4 | veliko sivorjavo oko v svetlorumenem trikotu. Pod očesom pa je 4652 22 | temu volku. Pa saj bi še svetnike preslepil, tako se dela 4653 14 | bilo razočaranje. Nič o svetnikih, ne, vse kaj drugega je 4654 14 | staro knjigo o življenju svetnikov, in Jerica je jedva dočakala 4655 29 | Luki samemu ni vedel kaj svetovati. Obljubil mu je pa, da se 4656 19 | Hanca!" In stisnila ji je sveženj v roke in se pri tem ojunačila: ~" 4657 16 | stoprav sedaj je začutila svežost rane, ki ji jo je usekala 4658 23 | množic v spored, frfotanje svilenih zastav v vetru. Neslišno 4659 14 | za mizo svati,~vsi so v svili, vsi so v zlati.~Sladko 4660 8 | zavest in da pade v sivo, svinčeno meglo, globlji in globlji... 4661 3 | hlevi? Da bodo prazni? Čemu svinjaki s koriti? Čemu kozolec, 4662 16 | bledega, podrhtavajočega svita voščenk, krčevito stiskajoč 4663 27 | bil prijatelj takih, ki so svoja premoženja prodajali tujcem. 4664 29 | brezsrčnosti žene, ki ji je bila svojčas "mati"! ~Pa vrč prekipi, 4665 27 | Tomaž je bil -- kakorkoli svojeglav -- vendar priročen in resen 4666 30 | račun postavne tretjinske svote. ~Anica nadaljnega ni slišala 4667 28 | gotovo zglasi pri njem "v svrho nekaterih prevažnih informacij". 4668 23 | dekle je drgetaje strmelo v tabernakelj božjega groba. Ali se bodo 4669 6 | pragu in venomer gladila s tačico mehki gobček. Sredi trate 4670 15 | odjeknila Anica, "zakaj bi tajila!" Videla je tedaj Anica, 4671 15 | Ali moreš tajiti?" ~"Ne tajim!" je odjeknila Anica, "zakaj 4672 15 | roko za odejo. ~"Torej ne tajiš!" je nadaljevala Katra. " 4673 27 | oznanil in razglasil vaški tajnik, da pride prihodnjo sredo 4674 7 | sivorjavem očesu, mirnem in tajnostnem. Nemir se je je polastil. 4675 31 | še se je mučila Anica s takimi mislimi. Polagoma, po dolgem 4676 27 | lahko grem? Ali mislite takisto?" ~"Prav tako!" je naglasila 4677 28 | prvič vzbuditi smisel za takojšnjo izstopitev, drugič isto 4678 22 | je kričala Neža in bila takt na grešno Šimnovo telo. 4679 23 | Lipetom, je oživela v njej. ~Takšna je stopila k zibelki. ~Toda, 4680 3 | sklonila glavo skoro do tal in zlobno vikala: ~"Kaj? 4681 19 | pomagala; tudi bolniki sami so tarnali in prosili naj gredo po 4682 16 | bil postal svoj čas njen tast, kar si je zelo želel. In 4683 30 | v nedra in vstal. Kakor tat se je splazil doli in stopil 4684 13 | ste šli k sodniji zaradi "tatice", tako ustavite Katri besedo 4685 7 | srcu je sodil kruto sodbo tatovom. ~Doli v hlevu je sedel 4686 26 | vedno, tudi potem, ko je taval po cesti proti domu. V nekaki 4687 6 | prevzeta veselja, da je trditev taščina neresnična, nego razburjena. ~" 4688 1 | obraz, ni mogla prenesti taščinega pogleda in ozrla se je na 4689 32 | kdaj ste bili zadnjič v taščini sobi?" ~"Ko je umirala," 4690 20 | doštela dvaintrideset, ali tam teče še vedno: tri, štiri, pet! ~ 4691 19 | planinah. Ni ga bilo skoro tedna, da ni romal ta ali oni 4692 6 | enakomerno v megli, ginili so tedni, da človek res ni vedel, 4693 27 | čaka skozi tri, štiri, pet tednov dan in noč, ono isto pot 4694 27 | Ne odneham, v dobrem tednu je mlin popravljen in za 4695 11 | vstopil Šime, hlapec s Peči. ~"Tegale vprašaj," je pripomnil kmetič 4696 32 | poslednji dan , dan sodbe, ko bo tehtana in preizkušana slednja stvar 4697 11 | Anica je planila iz sobe in tekla v gorenje prostore. ~ ~ 4698 2 | železne pesti in srebro je teklo, ko da je priigrano. "Za 4699 18 | je še sama ugriznila in teknilo ji je. Tako je vsaj Anže 4700 11 | čajem v stran, da se je tekočina polila po tleh. ~"Je že 4701 8 | si nalil in izpil žgočo tekočino. ~"Tako!" je nadaljeval, " 4702 28 | obljubila, da prinese še tekom poldneva denar. ~Nato je 4703 30 | njegovemu ušesu in dejal: ~"Tele sem dobil za te. In teleta 4704 16 | in vznemirjajoči suhosti teles; samo tretja je bila rejena 4705 6 | Tomažu, ga popadel okolu telesa in ga položil na tla in 4706 18 | Anica se je vsebolj zavedala telesnih bolečin. Vse huji jo je 4707 17 | se je pazila zadnje čase. Telesno se je zanemarjala in duševno 4708 11 | dražil. ~"Ali ne bo nič telet?" ~"Malo, malo!" je odvrnil 4709 30 | Tele sem dobil za te. In teleta so zdaj draga." ~"Hm," je 4710 32 | zdelo, da se mora zadušiti v temle zamreženem prostoru. Zlasti 4711 33 | Kakor blisk je prešlo nekaj temnega preko ženinega lica in je 4712 14 | je imela svojo posteljo v temnem kotu. ~"Prižgi luč, prižgi," 4713 18 | ji potekale ure v nemi in temni noči. Hotela je biti ravnodušna 4714 3 | temu možu, kje mislim." ~Po temnih in strmih stopnicah je lezla 4715 20 | užaljenega, češ, tu notri v teh temnorjavih stekleničicah naj je zdravje. 4716 23 | in z enim očesom motril temnorjavo steklenico, katero je k 4717 14 | grozovito mislijo skozi neko temo, ko da beži pred nečim. 4718 4 | njo, in strah pred gotovo temotno bodočnostjo se je je polastil. 4719 19 | mlajšega in lepega." ~"Tepec," je odvrnila robato žena 4720 21 | čevljarju. Pa me je Blaž preveč tepel, in sem mu ušel. Pa sem 4721 26 | jo vzela na Peč. Zato jo tepeš, ko veš, da mi trgaš srce. 4722 25 | dokipela bridkost. ~"Huda bo, tepla me bo. Moram vstati!" In 4723 1 | imejte! Mati, ali se boste tepli?" ~Žena je drhtela od zadrževane 4724 8 | tista zadrževana, toliko let teptana otroška ljubezen je vzkipela 4725 34 | govoril, ko mu je srce ko teptano od konjskih kopit. ~"Anže," 4726 13 | zmotil se je bil, pa je terjal dvakrat. Je že vse plačano." ~" 4727 30 | Fant je zagodrnjal nekaj o teslu, ki ne govori in ne sliši, 4728 17 | vprašala Anico: ~"Kaj pa s testamentom? Saj brez njega ni umrl!" ~" 4729 6 | na grob rajne mamice in tete. Razjokala se je in zvečer 4730 25 | podedovala nekaj stotakov po teti, o kateri do tedaj sploh 4731 4 | božjega očesa. Ostala je po tetini smrti Anica v njenem stanovanju, 4732 4 | bila vsa srečna, če bi s teto in mamico stanovali na Peči. 4733 15 | je pustila mleko in odšla tešča. Marjanici se je mlada gospodinja 4734 24 | kvišku. Neka bolečina in teža sta jo večkrat dramili. 4735 28 | uveljaviti zahteve Aničine, zelo težaven, da bo storil, kar se da 4736 31 | očividno vznemirjenostjo težavno pripravo. Toda ni prišel 4737 15 | Toda mož je ni čul več. Težek ji je ležal v rokah in ji 4738 8 | srečen, in samo nekaj me še teži. Ali ste še vedno hudi na 4739 7 | da to upanje uresniči. Težje je bilo seveda z načrtom, 4740 3 | svet. Šlo je vse, od ure in težke srebrne verižice, pa do 4741 15 | razgrnila listič. Dvoje težkih, krvavih srag je bilo na 4742 32 | greh. Pa ti, moja ljuba tička, nikar ne obupaj! Lepo bo 4743 16 | rokah, z obličjem, mirnim in tihim a trdim. Samo krog ust je 4744 23 | da bi ga ji ne bilo treba tikati. Tako sta prišla do razpotja. 4745 2 | lahko živel vsak dan ko tile nocoj, pa nočem. Pa nočem, 4746 3 | strogosti. ~Prvi hlapec je bil Tine, to se pravi, on je bil 4747 20 | šepeta babica. Zdravnik tipa Anici roko in posluša, posluša. ~" 4748 11 | gledajočega voza, in potem, tipajoč boleče mesto, stopil za 4749 32 | in ta, koliko je stara in tisoč malih reči. ~"Ali pa veste, 4750 1 | dolino, ki si jo je bil v tisočletjih preril potok. Tam pa, kjer 4751 13 | obenem, da leži mej sedaj in tistim veliko časa in da se ni 4752 3 | naglo v žep, in Tomaž je tiščal, prej ko se je zavedel, 4753 3 | Kaj boš ti. Saj vem, da tiščiš par desetic. Le pusti jih, 4754 32 | začasno vendar prijele prve tlačeče jo misli, ko se ji je zdelo, 4755 16 | prsih, na duši, dušile jo, tlačile na misli venomer, venomer... ~ 4756 16 | in mej mrtvaško cvrčanje tlečega čoka. ~"Kdo bi si bil mislil; 4757 7 | izgubljeni goldinar s komaj še tlečo, gori omenjeno iskrico. ~ 4758 16 | obrazov ob ognju. Čok je bolj tlel ko gorel in ker ni bil popolnoma 4759 28 | Anico. Potegnil je iz žepa tobačnico in zanjuhal ter stegnil 4760 20 | napolnil oguljen vivček s tobakom. Tako nekaj samozavestnega 4761 8 | vsem neredu in vzduhu po tobaku in pijači, je bila soba 4762 17 | gospodarstva. Nadalje je bila tudi točka, da izgubi Anica v slučaju 4763 30 | razsodilo, da je oporoka v prvi točki neovrgljiva, to je, da je 4764 17 | je stopila k oknu. Ne, od todi ni videti njegovega groba. 4765 23 | duhteti vijolica, in na tokavah so zvonili zvončki. Z gora, 4766 21 | vznevoljil, je hrepenela po tolažbi, po razgovoru s človekom, 4767 15 | ozdravi!" In obupajoča in tolažeča se je hitela domov. Z vihrajočo 4768 3 | vzele tega upanja Luki. Tolažil se je celo s tem, da ni 4769 14 | je napravil prizor na njo tolik vtis, da je skoro polmrtva 4770 12 | vanjo. Anica je zatrepetala; tolike sovražnosti, škodoželjnosti, 4771 24 | prišli v spomin slučaji tolikih. Zvečer je bil še zdrav, 4772 11 | tatico me imajo," ji je tolklo po glavi, in brezmejen strah 4773 1 | žena proti peči. Zardelo in tolsto lice ji je od jeze zahripelo 4774 3 | Zadela je v živo. Samozavest Tomaževa se je pod takim navalom 4775 27 | iskano. In zopet je sedla v topi grozi: Tu ne pomaga nič, 4776 23 | Aleluja! ~Šum mogočne pesmi, topičev, zvonov, dvigajočega se 4777 25 | na prevrženo košaro in za topil glavo v dlani. In zdaj pa 4778 16 | pa je sedelo z resnimi, topimi obrazi v kuhinji, in očividno 4779 1 | blagor njim, ki so gori na toplem in varnem. ~Čim vztrajneje 4780 1 | sem bolehen?" je vprašal toplo. ~"Juri!" je zaklicala skoro 4781 19 | ni, niti v svojo običajno torbo, temveč neprenehoma je motrila 4782 27 | je imelo biti v sredo. V torek zvečer pa je zbolel Anici 4783 3 | Potolažen se je vrnil fant k tovarišem. Drugega dne pa je stopil 4784 25 | tega, da ne bi dobil še kaj tovarišev pri velikonočno obloženi 4785 4 | las podobno onemu njenih tovarišic. ~Pač se je zgodilo, da 4786 13 | znano, kje neki je ona njena tovarišica, nakar se je Lipe domislil, 4787 4 | kmečko življenje, in dasi ji tovarišice niso bile sovražne, so vendar 4788 16 | jok, in pritegnili sta ji tovarišici. Jernač pa je posegel po 4789 2 | Tedaj pa je tujec odložil tovor in pozdravil: ~"Dober večer 4790 19 | vozili. Že so drdrali prvi tovorni vlaki po progi. In tedaj 4791 1 | leseno streho je bilo nekaj tovornih voz, jarmov in poljskega 4792 28 | To mine, in kadar bo tožbe konec, tedaj bo videla Katra, 4793 27 | Katri, da misli vložiti tožbo in ugotoviti sodnijsko, 4794 16 | njem, tako žalostno, tako tožeče, da bi bilo človeka skoro 4795 4 | odvrnil dečko. Glas mu je bil tožen in Anica ni mogla razumeti, 4796 27 | da pojde k odvetniku in toži. ~Kdo ve, ali je bila Anica 4797 7 | počakala. ~"Usmiljeni Bog!" je tožil starec. ~"Kaj?" je preslišala 4798 23 | je dejal Anže, "zdaj pa tožite, da ste sami!" ~"Kdo vas 4799 28 | je ležala pri odvetnikih, tožiteljici pa sta nekako mirno živeli 4800 29 | vredna." ~Luka je nato začel tožiti Tomažu, kako Katra tepe 4801 7 | Goldinar," je odvrnil tožno Luka. ~Najbrže Marjanica 4802 3 | mreže pajčevin so visele s tramovja, in ob zidu je bilo mokrotno, 4803 25 | sede žena poleg Jerice v travo. ~"Proč idite!" prosi Jerica 4804 2 | podobna si ko brata, sta trčila z majolikama in Jurca je 4805 15 | vendar je ostala, stopila s trdimi koraki k tašči in rekla: ~" 4806 32 | zastrupila taščo." ~"Vi torej trdite, da je niste!" ~"Trdim!" 4807 6 | prevzeta veselja, da je trditev taščina neresnična, nego 4808 28 | previdni mož ovrgel njene trditve. Sodišče je Katro celo obsodilo 4809 6 | dejal: ~"Ali veš, Tomaž, da trdiš resnico. Na Peči so res 4810 4 | da dobro premisli. Pravi, trdni namen pa je izostal, in 4811 7 | sklenil samo braniti svojo trdnjavo in, če bi se dalo, rešiti 4812 20 | v hlev, zaril se iz same trdoglavosti še enkrat v seno in zadremal 4813 15 | storila," je hlinila Anica trdost. ~"Lepa je ta," se je odzvala 4814 8 | vse njej veruješ!" ~Čim trdovratneje se je skušala Katra odtegniti 4815 6 | vreme je sedlo z veliko trdovratnostjo nad dolino. Bilo je zelo 4816 22 | na stezi med senožeti in trebila. Zdaj pa sta prestala z 4817 23 | je valil dim. Ljudje so trebili in zažigali mah in suhljad. 4818 18 | zopet v svojo sobo in k trebušni steklenici. Ko nikoli nikdar 4819 4 | oživeli v Anici, in od prvega trenotka je bila popolnoma neprisiljena 4820 20 | zaduši! ~Čudovito dolgi trenotki. "Kaj sem ji storila, da 4821 12 | čudotajnega pogleda. V naslednjih trenotkih je šinila skozi vežo v mrzlo, 4822 30 | vrgel na posteljo. Nekaj trenotkov pozneje je spal ko mrtev. 4823 15 | Začutila je, kako je šel lahek trepet skozi vse njegovo telo. 4824 29 | njenem glasu je deklica trepetala. ~Katra se je bila pred 4825 13 | besedo in kdo drugi bi znal trepetati pred orožniki." ~"To je 4826 5 | nato vrnila po krompir. ~Tresoč se in tih je prilezel od 4827 12 | tik pred taščo in z malo tresočim, toda čudovito jasnim, žalostnim 4828 17 | sto solnc v morje megle. S tresočo roko je poiskala Anica v 4829 24 | Kaj potem?" Katra je segla tretjič po steklenici in izpila 4830 30 | vknjižba na račun postavne tretjinske svote. ~Anica nadaljnega 4831 6 | Tomaž. "Ali hočeš, da te treščim čez streho?" ~"Kajpak, tak 4832 1 | moža, prijeti kozarec in ga treščiti na mizo in kakor iz čudne 4833 25 | sliši šepetati: ~"Lilije trgam, lilije!" ~Jerice se poloti 4834 29 | apno, je začutila rahlo trganje v glavi in se domislila 4835 23 | vriskanje, ko da je čas trgatve. Ljudje in živali in rastline 4836 26 | jo tepeš, ko veš, da mi trgaš srce. Katra, ti si hujša 4837 27 | izkušal skrivati, češ, da trguje v naročilu drugega, potem 4838 11 | je dejal Tomaž. ~"Naj bo, triindevetdeset!" raste mesar. ~"Ne bo!" 4839 4 | sivorjavo oko v svetlorumenem trikotu. Pod očesom pa je bila zapisana 4840 26 | je, zobje pa so kot pri triletnem otroku." ~"Zobje, zobje..." 4841 4 | Komaj je bila Anica stara trinajst let, ko je izgubila mater. 4842 21 | po štirih letih pridelal tristo litrov vina. Tisti dan je 4843 32 | Glej, stojim pri vratih in trkam; ako kdo moj glas posluša 4844 8 | komursibodi? Kaj veš ti, kakšna trma je bil. Zato pa sem molčala. 4845 1 | me je strah. Ne ljubi me, trn v peti sem ji!" ~Nekdo je 4846 4 | popoldne je imela Anica cel šop trobentic. ~Od tistega dne je rastlo 4847 8 | slike, pripodobljajoče sv. Trojico, v zlatem okvirju povečana 4848 16 | temna? In dvignila je oko k trokotnemu očesu in ga gledala dolgo. 4849 14 | stropu. In je opazila veliko trokotno oko, resno in jasno, ko 4850 2 | prihranjeno. In vendar je krošnjar trosil in ni od daleč več mislil 4851 6 | zamenja lice, tudi čebele od trota ne bo ločil." ~Sedaj stoprav 4852 6 | pa bil Tomaž. ~"Tisto o trotu si bom zapomnil," je dejal 4853 31 | Videla je samo neizmerno trpečo sestro pred seboj. ~Skočila 4854 6 | O srečni ljudje, ki jih trpinčijo in morejo preliti kri za 4855 6 | žena, da skupno živiva, trpiva, pomagava drug drugemu, 4856 27 | preveč piješ!" Z nekako trpkostjo je pogledal proti Peči. ~ 4857 14 | trpljenje še ni nič v primeri s trpljenjem nedolžnih deklic, ki so 4858 6 | se sanja samo o smrti in trpljenju. Samo včasih se mi sanja, 4859 21 | osojen hribček, ga zasadil s trtami in sadnim drevjem in po 4860 11 | mesar je sam vase stokal, trudeč se po spolzki poti na Peč 4861 6 | zna, pa noče. Človek se trudi in ubija od zore v mrak, 4862 20 | pobožal ji bledo lice in oči, trudne in nemirne. In za hip se 4863 26 | otresti gotovih vtisov. Trudnega se je čutil do smrti. Skoro 4864 6 | duše mu je videla, da je trudnejši od nje in da je ni reči, 4865 14 | rosnih polj meglic,~to je trudnih konj sapica;~z Bogom draga 4866 20 | svetlobe in zdravja, in s trudnim glasom je tožila: ~"Tema 4867 6 | da je tako odgovoril, in trše, kakor je hotela, je rekla: ~" 4868 3 | korak samozavestnejši in trši. In lica so ji kipela zdravja, 4869 5 | je pripomnila Katra in s tršim glasom je dostavila: "Poberi 4870 13 | Lipetovi, in Kranjc je že tuhtal zopet eno onih, o katerih 4871 6 | ji je celo ta slika nekam tuja, malomarna. ~Polagoma je 4872 3 | je drgetalo izza usten tujčevih, "saj grem takoj. Naj bo. 4873 14 | je naenkrat opazila nekaj tujega: sliko iz one male knjige. ~ 4874 21 | premoženje. Ali moreš pojmiti to? Tujemu, razbrzdanemu človeku, ki 4875 25 | strahoma se Jerica ozre po tujki, da li morda ne pozna njenih 4876 11 | nato k zadevi, "da imam tule nekaj za priboljšek za praznike." 4877 12 | srca. Potem pa je zaslišala tulenje taščino. Čisto jasno je 4878 20 | v kotu je nekdo bolestno tulil. Anica se je ozrla in je 4879 28 | dvignil, češ, da je treba tvegati in čakati. Ko je Anica odhajala, 4880 21 | in zdaj, Katra, je konec tvojih upov. In še ona -- sam... 4881 24 | pojde jutri. Da bi tebi in tvojim dobrote izkazovala, ne, 4882 15 | hitela. In tej misli ni ubežala. Ihtela je. In venomer ga 4883 11 | desetic in si je dolgo v noč ubijal v glavo, kako priti pri 4884 31 | Čutila se je popolnoma ubito, neprijeten duh ji je polnil 4885 14 | izraz neke bolestne sreče je ublaževal njene velike, pametne oči. 4886 24 | razdrevenila, in strah se je ublažil. Toda Katro je bil strah 4887 1 | nagibala njegovo nemarno in uborno postavo v stran, ko je lezel 4888 32 | tvojo bridkost in tvoje uboštvo, ali bogat si..." ~"Nič 4889 4 | Učiteljica je poklicala prvo učence po imenu in jih izpraševala, 4890 23 | Služi!" ~"Pa France?" ~"Se uči za krojača!" ~"Pa vi?" ~" 4891 21 | sta ga komaj "gospod" in učitelj umela. In ta dva sta bila 4892 22 | boš pustil ko otročaji od učitelja?" ~Tedaj je Neža prestala 4893 4 | Anica, da je preslišala glas učiteljice. ~"Ali je ni tu?" je slišala 4894 3 | senco smrekovih vrhov glasne udarce in po drči doli za hišo 4895 2 | hlinili, so se ti zvezali in udarili skupno po njem. Vitežki 4896 26 | spi. Zjutraj ob petih jo udarim za njimi. Dva sta bila. 4897 7 | zna prihodnje dni nenadoma udariti zima in čakajoči, da zazvoni " 4898 6 | znani človeški glasovi so udarjali zdaj pa zdaj Anici na uho. 4899 13 | bilo vino ogrelo premrle ude, in silno prijetno ji je 4900 30 | mraz ga je stresal po vseh udih. Skozi duplje pa je prijetno 4901 32 | pripeljala. Za tri leta se je udinjal. Seveda ne ve zdaj, kaj 4902 3 | in ki jo je bila Katra udinjala z obljubo, da ji bo prosto 4903 3 | roko. ~"Bajtarjem se ne udinjam. Kaj pa bo meni par grošev. 4904 30 | napako imaš, da tebe ne udinjujejo, temveč kupujejo." In nagnil 4905 6 | On in Katra sta sedela udobno, skromni Juri pa zelo nerodno. 4906 7 | drugega..." Solze so ji udušile nadaljne besede, ko mak 4907 8 | vidim na nji, in to mi ne ugaja. Če te je vzela, naj bi 4908 3 | fant, trd si, pa mi zato ugajaš. Le nase boš malo bolj gledal. 4909 21 | koliko imam že?" ~"Ne vem!" ~"Ugani!" ~"Sto goldinarjev!" ~" 4910 3 | izprememba hitra, je vendar uganila Katra takoj, da je Tomaž 4911 4 | še vedno ko skrivnostna uganka gledalo na njo, in strah 4912 28 | smrtjo je bil Pušarjev vpliv ugasnil na Peči. Tedaj se je znosila 4913 4 | ki so bili davno skoraj ugasnili, so oživeli v Anici, in 4914 1 | počival na nji. Dasi je ugibala pogled, je vendar čisto 4915 2 | Tiste nedelje so farani ugibali, kdo da je bil "on" in " 4916 5 | pretegoval se je. Ko je ugledal ženski, se je zasmejal: ~" 4917 21 | varuh pa je znal biti Pušar, ugleden in razumen mož v vasi, ki 4918 26 | kugavega. Anti bo teh malo koz ugnala." ~Tedaj pa jo je pogledal 4919 28 | v svesti, da bo sodišče ugodilo njeni zahtevi. Pri tem pa 4920 3 | denarja dovolj, jaz pa nič," ugovarja Juri. ~"A tako," je zakričala 4921 1 | dobil že dva!" je nekdo ugovarjal. ~"Godcu polič vina. Če 4922 22 | rekel," je izkušal Šime ugovarjati. ~"Rekel si. Predvčeranjem 4923 17 | govori resnico, in ni dobila ugovora proti njemu. In vendar je 4924 2 | nasmehnila. ~Kljub ostremu ugovoru od strani malega Lipeta 4925 11 | Pri tem se je bil do dobra ugrel. Ko pa je stopil iz hleva, 4926 18 | videla tako, je še sama ugriznila in teknilo ji je. Tako je 4927 33 | oknu bom skočila dol in uidem,' sem rekla, pa sem ušla 4928 22 | pastirjem. ~"Le daj me, če me ujameš!" se je rogal Anže in jo 4929 8 | ti, da se z Anico ne bom ujedala. Pa naj tudi ona pazi. Seveda," 4930 26 | zdravih zob. ~"Pa lisico si ujel?" ~"Sem, pa me je ogrizla." 4931 8 | na Peč nazaj. Pa se dobro ujema. Le zapomnite si, še pogrebli 4932 3 | je pristavila: "Tako je ukazala." ~Mož se je obrnil k deklici. ~" 4933 8 | moliti, ko je zato tu, da ukazuje. ~Ko pa je Tomaž prišel 4934 12 | Luki. Ali je Luka denar ukradel ali kdo drugi, o tem ni 4935 7 | malo misli name!" ~"Če ni ukraden!" se je pošalil on, ali 4936 21 | odvrnil on, "si mislim, bo že ukrenila sama, kakor ve in zna!" ~" 4937 27 | da ji Tomaža ni mogoče ukrotiti. ~"Presneta prijaznost, 4938 1 | se za dež, ki se je bil ulil znova. ~"Idiva nazaj, Juri. 4939 4 | Prišla sem." ~Njemu pa so se ulile solze čez lice. ~"Anica," 4940 15 | ji je tresla in tako je ulivala mimo. ~"Daj sem, neroda!" 4941 20 | ko da ji počiva glava v uljnjaku, in potem nenadoma mir, 4942 13 | zadnja igra. Anica pa je ulomila kruha, napravila križ čez 4943 16 | kom in po čem? ~Zganili in umaknili so se ljudje ob odru in 4944 30 | ceste mož in se ni hotel umakniti. Voznik je kriknil. ~"Povozi 4945 29 | usmiljenja tudi ne. Sem umazan do nog do glave, tako črn 4946 3 | Mož pa je omahnil na kup umazanih cap, naslonil trudno glavo 4947 1 | praznimi steklenicami in umazano posodo pokrito mizo, nekaj 4948 31 | ohranila zase stensko uro, umetnost onih starih časov: vselej, 4949 8 | in Tomaž sam se je nekako umikal s pogledi njenim bode čim 4950 8 | od dveh strani napadena umikati in v veliko veselje opazila 4951 20 | koritu, zajel vode in se umil. Potem se je ozrl ali videč, 4952 26 | dejal kmet, "vidva pa se še umila nista! Marš! Da se mi takoj 4953 24 | ona tako umreti? Ali ne umirajo najbolj zdravi tako? ~In 4954 32 | Kdo jo je rešil iz rok umirajoče? Z drhtečimi prsti se je 4955 32 | v taščini sobi?" ~"Ko je umirala," je odvrnila Anica. ~"Da, 4956 14 | poročati drugega nego kako so umirali mučenci in mučenice, je 4957 6 | mi pa, mi veliki otroci umiramo od strahu, ker ne ljubimo 4958 1 | Vsak ti mora dati prav. Le umiri se. Glej, huda beseda ni 4959 26 | nagnal, da naj se gresta umit in preobleč. Najmlajšega 4960 8 | tožila čez vas. Bog vari!" Umolknil je. Potem pa je nadaljeval 4961 13 | hodite?" ~"Da!" ~"Aha," je umoval mož, "pa daleč, kaj! V mesto?" ~" 4962 23 | vidimo?" je vprašal. ~"Če ne umrjemo," je odvrnila. ~"Kaj pa, 4963 3 | je rekla. "Mama so mi umrli pred devetimi leti." Solze 4964 27 | odvrnil on. ~Ta spor je nekako uničil namene, katere je imela 4965 20 | Katra stopi za njim. Ne upa si pogledati mu v obraz. 4966 6 | Zdelo se je, da so ji lica upadla in obledela. A to je bilo 4967 29 | pričakovala, spečo. Dete si ni upalo iz Aničine sobe, in Anica 4968 26 | življenje, kako si lepo! ~"Upehan je dospel Luka na vrh hriba. 4969 24 | katere že davno po noči ni upihovala. ~Ko je tako sedela, se 4970 1 | vina! Pa da se mrcina ne upijani!" ~"Saj je dobil že dva!" 4971 24 | večer, da bi se nekoliko upokojila. In posrečilo se ji je. 4972 5 | mi ne," se je očividno po uporabi desnega ušesa odzvala Marjanica, " 4973 21 | Katra, je konec tvojih upov. In še ona -- sam... vedi, 4974 17 | Katro za varuhinjo ali vsaj upraviteljico potomčevega gospodarstva. 4975 3 | Revnega očeta hči pa je umela upravljati na posestvu mogotca, zato 4976 8 | Peči." ~Fant je obstal in uprl oko v Anico, da jo je obšla 4977 27 | papir in pero v stran in uprla pest v mizo in v onemogli 4978 15 | Ležal je negiben, z očmi uprti mi v strop in ni se oglasil 4979 33 | vzdržala. Ne zmenivši se za uradnika v sobi, je planila k Marjanici 4980 8 | je dejal fant, "v štirih urah sem nazaj." ~"Hiti!" je 4981 16 | oder in prižgo sveče in urede vse drugo, vedno staro in 4982 8 | Prostorno sobo si je bil uredil koncem hiše v domovanje 4983 27 | bili pri sodišču že davno uredili, kakor je mislila Katra. ~ 4984 7 | trden sklep, da to upanje uresniči. Težje je bilo seveda z 4985 5 | pritaknila Marjanica, "pa sem urezala nekaj več!" ~"A tako, to 4986 27 | katerega bi ona hotela. Pušar z Urhom še ni bil napravil pogodbe. 4987 20 | drobno, kakor mala srebrna urica, ona, ista, katero ji je 4988 2 | da je tvoj sine Lipe vzel Uršo in jemlje danes moj sin 4989 16 | svežost rane, ki ji jo je usekala včeraj smrt moževa. Neizrečeno 4990 3 | drči doli za hišo se je usipal hudournik debelih polen, 4991 5 | napravi narobe, " se je usipalo Marjanici iz ust tako hitro 4992 23 | so se bili začeli ljudje usipati iz cerkve, in Anže jih je 4993 25 | In Jerici se zdi, da ji usiplje na glavo ongavnih kač, in 4994 18 | Jezus, Marija, Jožef, usmilite se te grešne duše!" ~Nakrat 4995 16 | mislila z grozo in velikim usmiljenjem nanj, ki ji je bil tako 4996 5 | tako boli?" je vprašala usmiljeno Marjanica. ~"Boli, boli!" 4997 13 | igralo na resnem licu toliko usmiljenosti, da je niti s smehljajem 4998 28 | in knjigami, je sedel v usnjatem naslonjaču odvetnik. ~Nemarno 4999 27 | zglase, da se tako zatre usodna epidemija, ki se je bila 5000 21 | sta me dala. Pa jima ni uspelo, ni. Prvi je šel oče." ~" 5001 3 | njen glas. Čim lepše je uspevala mati, tem žalostneje je 5002 26 | brezuspešno. ~"Vendar je uspešno lezel v hrib. Čudovito ga 5003 1 | cesto. ~Oni, ki so se bili ustanovili tu gori, so dobro označili 5004 30 | domačega žganja. Sprva se je ustavilo Anici, vendar je nalila 5005 13 | sodniji zaradi "tatice", tako ustavite Katri besedo in kdo drugi 5006 13 | je dejal, "če se vam ne ustavljajo." Anici se je oglasila lakota. ~" 5007 1 | pred poroko, da se je mati ustavljala moji poroki. Zdaj veš, Anica. 5008 21 | imeli gostilno. Pa so se ustavljali tam vozovi. In nekdaj se 5009 6 | gospodar!" ~"Prav nič te ne ustavljam!" je od jeze hripava pripomnila 5010 6 | ne loči od narobe in se usti, da je šivilja! Pa ne! To 5011 33 | venomer samozavesten nasmeh ob ustih. Luki pa je srce drhtelo, 5012 18 | razprle oči in z odprtimi ustmi je gledala na fanta. Tudi 5013 18 | belih zob je sinila mej ustnicama. ~"Hanca!" je dejala Marjanica 5014 5 | Anici. Marjanica pa se je ustopila predenj: ~"No, zal pa si, 5015 2 | Tedaj se je "siromak" ustrašil in rekel: ~"Kaj ne privoščiš 5016 2 | negodne ptice, ki ji je starko ustrelil lovec. ~Bil je deček, in 5017 3 | ker se je bilo to dejstvo utaborilo ko prepričanje v nji, da 5018 7 | hlapcu. "Ničesar mi ne boš utajil in ne boš. Pa reci, da ni 5019 23 | saj ni ptič, in tudi ne uteče, saj ni voda." In prišlec 5020 33 | bodo čakali, pri vratih pa utečeva!" Smeje je izginila slaboumna, 5021 21 | vendarle žena in je iskala utehe in je je morala iskati.