| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Chapter
5522 7 | dvomil, da je vredna, da zamuja radi nje mašo. Neža pa je 5523 31 | hitela, kakor da hoče doteči zamujeno. Končno pa je ura popolnoma 5524 20 | mogel misliti. ~V hlevu je zamukalo neko živinče. Tedaj se je 5525 6 | in se ne varuje in mene zanemarja. Prav nič mu ni mari, kaj 5526 17 | zadnje čase. Telesno se je zanemarjala in duševno je trpela veliko. 5527 23 | nekam izpremenjen in nekam zanemarjen, sicer pa ves in pravi njegov 5528 1 | potrpela. In če bo hudo, Juri, zanesla se bom nate. Vsaj pred hlapci 5529 27 | treba zato par delavnih in zanesljivih hlapcev. ~Ko je Katra uvidela, 5530 17 | govoriti, dasi se je od zaničevanja prevzeta umaknila njegovi 5531 21 | pa mu je preletel obličje zaničljiv izraz in je dejal: ~"Le 5532 11 | pogledala z jasno izraženo zaničljivostjo tašča snaho, obrnila se 5533 8 | in Anica ima prav, če ga zaničuje. Vsiljiv prevzetnež je in 5534 27 | vedela, kolikokrat bo še zanihala. Ali še dolgo? In potem 5535 29 | slučaj Tomaža od nekod. Hudo zanikaren je bil postal hlapec. Ni 5536 5 | zlobna, grda poniglavka ti, zanikarna, česen v ješpren! Ste slišali 5537 5 | izgubita, sta vidva ravno taka zanikarneža; nato je pokazala na prazno 5538 3 | onadva, katera se bosta zanimala zanj. In nevede je obrisal 5539 32 | pogovorili o onem, ki je zanimalo obe. Pred vsem je povedala 5540 7 | jedre žrebce in z velikim zanimanjem čital o ameriških divjih 5541 3 | okornosti se ji je zazdel še zanimivejši. Zadovoljen smeh je ležal 5542 6 | je Juri gotovo kaj kupil zanjo. Ali Juri je bil vstal precej 5543 28 | je iz žepa tobačnico in zanjuhal ter stegnil roko proti Anici, 5544 4 | so se mu prsi dvignile od zanosa in sreče. ~"Ti greš z menoj," 5545 6 | in življenju drugo pot, zaobrnilo njene misli v gotovo smer. 5546 29 | bledelo na nebu. Ali je bila zapadla mesečina, ali zarja? ~Jerica 5547 7 | neskončno potrpežljivostjo zapamtil slednji Lukov rek o konju 5548 2 | nič! ~V tisti uri je bila zapečatena usoda malega Jurija. Postal 5549 1 | mal, suh možiček sedeč v zapečku in se pri tem trudil prepričati 5550 3 | govoril. In glasneje so zapele dvajsetice: malo nas je. 5551 3 | naložiti je treba na voz in zapeljati po cesti mej svet, kjer 5552 21 | da se je dokaj otresel zapeljivosti naslova "oskrbnik na Peči". 5553 28 | znašala Katra tako, da ji je zapirala vse shrambe, da Anica ni 5554 12 | vzameš lahko. Zato pa ne zapiram!" ~Anici je udaril vzduh 5555 24 | Kaj pa, ko si šla mačko zapirat k otroku?" ~"Ta je lepa! 5556 17 | znakovi, ki jih je bilo zapisalo trpljenje zadnjih časov 5557 4 | trikotu. Pod očesom pa je bila zapisana s komaj še čitljivimi črkami 5558 4 | je umela razbrati besede zapisane pod sliko. Nekaka večna 5559 25 | Pa je imel mnogo lepega zapisati, zakaj samo lepe reči je 5560 7 | poljubi, potem si pa le zapiši za uho, da bi tudi jaz lahko 5561 31 | Tedaj je Anica divje zaplakala. Pred njo je stal orožnik 5562 20 | nima očeta!" ~In ženi ste zaplakali skupno. ~ ~ 5563 2 | deteta, ki je bilo tiste dni zaplakalo na Peči in je imelo očeta 5564 26 | Neizrečena ljubezen je zaplamtela v njegovem srcu do deklice. 5565 7 | srečala Marjanico in se zaplela z njo v dolgo, srdito obravnavo 5566 1 | Veš kaj, z menoj pa bi zaplesala eno." ~"Ne!" je dejala ostro. ~" 5567 26 | Luka ni vedel, da se skoro zapleta, ko je šel po cesti. Mislil 5568 27 | je nekega dne poiskala in započela z njim sledeči pogovor: ~" 5569 4 | onega dneva pa so se bile započele nekake čudne vezi mej njo 5570 22 | Šime pozabil Neže in se zapodil za nadležnim pastirjem. ~" 5571 30 | izvedel od dekleta, da so jo zapodili s Peči, se mu je silno zasmilila. 5572 27 | videti, ga vendar ni mogla zapoditi. Tudi če bi sicer bila mogla, 5573 29 | Malki Kovačevi, da si bo zapomnila. ~In res ni Malka nikoli 5574 8 | nazaj. Pa se dobro ujema. Le zapomnite si, še pogrebli ga ne bodo, 5575 32 | vendar le res! Ona je v zaporu. Osumljena je, da je zavdala 5576 17 | navdajala. Ne da bi se čutila zapostavljeno ali oškodovano v oporoki. 5577 3 | se je razjezila žena, "zapravljati tudi že znaš! Lepa je ta. 5578 2 | mimo sina, ko da ni nič. ~"Zapravljaš!" je prosilo iz dobe krošnjarjenja. ~" 5579 25 | In ko bo žena vstopila, zapre brzo duri in potem se bo 5580 30 | pozneje Lipe je bil ravno zapregel je bil povprašal po taki 5581 19 | rekla Hanca, "me je dal zapreti okrajni zdravnik, šleva 5582 5 | doli k Cerarju stopi, naj zapreže." ~"Tisto pa," je dejal 5583 19 | Hanica zaprta. Zakaj naj jo zapro? Sklenila je, da jo povpraša 5584 1 | se mu ogni!" ~"Katra", je zaprosil možic. "Tvoj brat sem, pa 5585 23 | zahotelo k Njemu, toliko usten zaprosilo! Ali jo bo videl, ali jo 5586 29 | ne greva. Povsod še ne bo zaprto." In res sta našla drugod 5587 19 | Hanca bolnega, je tedaj zapustilo take, in s trpko kletvijo 5588 24 | sirotica moja. Nikoli te ne zapustim, ti moje vse, moje vse!" 5589 13 | Ali sem delala prav? Moža zapustiti je greh!" S temi očitki 5590 19 | znamenja pisanih niso mogli zapuščati, ker Hanca ni hotela znati 5591 21 | konec se je spomnil celo zapuščene žage in mlina. Tedaj je 5592 13 | in za hip postala v senci zapuščenega mlina. Zazdelo se ji je 5593 1 | po ovinkih nad potok in zapuščeni mlin in se z zadnjimi močmi 5594 17 | resnici se je pokazalo, da ta zapuščinska zadeva še davno ni rešena. 5595 30 | vršila glavna obravnava v zapuščinski pravdi, katero je bila začela 5596 17 | in proučiti zadevo pred zapuščinsko obravnavo. Anica pa je s 5597 4 | sem!" ~Videla je, da je zardel in da so se mu prsi dvignile 5598 1 | in mesom ter vinom. Nekaj zardelih in razgretih ljudi se je 5599 3 | drhtelo, in možu je pogled zarezal v srce. ~"Saj je še otrok!" 5600 20 | obupal, krenil spet v hlev, zaril se iz same trdoglavosti 5601 3 | Ali ona se je bila obrnila zaripla od jeze in hotela iz sobe. 5602 19 | je gledalo nekaj medlih zarjinih žarkov na bledo obličje 5603 8 | glavo in začel žvižgati zarobljeno pesem. Potem pa se je zleknil 5604 14 | me rodili,~že ste hčer me zaročili!~Mati Bredo tolažila,~s 5605 15 | dnevni luči grm na dan poroke zasajenega rožmarina, in je žarel snop 5606 25 | Dremlje se ji. Zaprla bi oči, zasanjala... ~Hipoma pa se je polasti 5607 3 | bil prišel Tomaž na Peč in zasedel svoje častno mesto. Katra 5608 19 | dne svoj prostor v kuhinji zaseden. Mlad, črnolas fant se je 5609 28 | Tomaževo mesto začasno ni bilo zasedeno, in Marjanica je rekla, 5610 31 | pisani lutki, ki je čakala v zasedi in ni nič več pozdravljala, 5611 14 | glavo iti noče,~da bi z vami zasedlala,~revna, oh, je moja bala.~ 5612 5 | katero se ji je bilo v hipu zasenčilo z mrakom in zadrego, in 5613 25 | deklico na tla. ~"Izpusti!" je zasikal Luka, in Katra je začutila, 5614 8 | v drugo." "Nikoli," je zasikala Katra. "Ona ne bo gospodinja 5615 33 | Marjanica kot priči pri porotnem zaslišanju Lukovem. Tedaj je Anica 5616 30 | ukrenil. ~Po dolgem in mučnem zasliševanju je sodišče razsodilo, da 5617 8 | Neža zopet zahtevala, da se zasliši Jurija. Ker je bil Juri 5618 27 | so les sami pripeljali. Zaslužek pa je bil vendar tu. Tedaj 5619 28 | hotela vzeti niti vinarja od zasluženega. ~S posebno vnemo pa je 5620 3 | svet, ko je doma dela in zaslužka dovolj." ~Tomaž je zamahnil 5621 5 | do nog, da mu je izginil zasmeh z usten. ~"Kdaj čisti gospodinja 5622 22 | Pa pridi, pa pridi!" je zasmehoval napadajočo. ~"Smrkavec," 5623 22 | Redila sem te. Zato me še zasmehuješ in govoriš grdo o meni in 5624 3 | krčmarjem in gosti, žaleč in zasmehujoč jih, ni vedel kje iskati 5625 3 | plačal zanj." Fantje so se zasmejali, Juriju pa je udarila rdečica 5626 2 | zašepetal, in nekaj gostov se je zasmejalo. Globoko užaljen je dejal 5627 14 | ježe odpočili,~potlej Bredo zasnubili." ~Rahel vzdih se je izvil 5628 21 | ne morem. Ali naj te tako zasnubim? Tomaž, imej pamet! O sovraštvu 5629 16 | življenje človekovo. Prva zasnuje nit življenja človeku pri 5630 24 | zadela je v vrata. Potem je zasopla sedla in ponavljala burno: ~" 5631 3 | hočeš?" ~"Katra!" je težko zasopljen odgovoril mož, "prišel sem." " 5632 5 | stal Tomaž. Bil je videti zaspan in pretegoval se je. Ko 5633 25 | zatonila. Bila je ne kam čudno zaspana in hitela je še pomoliti, 5634 13 | Ne!" ~"Aha," je potiskal zastajajoči voz pogovora zopet mož, " 5635 31 | Sprva je šla dobro, potem je zastajala, v naslednjih mesecih je 5636 23 | spored, frfotanje svilenih zastav v vetru. Neslišno prihaja 5637 15 | in beli pod. ~"Kri!" je zastokalo v nji. Premaknile so se 5638 1 | zapuščeno in nihče ni beraču zastopil poti, ko je krenil proti 5639 15 | zatrepetala čudne bojazni in zastrmela s širokimi očmi v taščo. ~" 5640 20 | Aničini sobi so bila skrbno zastrta, da je bilo dodobra mračno. 5641 31 | zdravnik. ~"Potem je bila zastrupljena!" ~"Zato sem vas poklical," 5642 2 | podpihovala nežno srce in je zastrupljevala, da je kupljena s cekini 5643 1 | kako so se ženi za hip zasvetile osuplosti in jeze oči, kako 5644 26 | gozd, in izza drevja se je zasvetilo lepo, kmečko domovanje. ~" 5645 23 | Mi pa, ki smo ga izdali, zatajili, križali in morili, ga li 5646 6 | čakala Anica. ~"Kdo?" je zategnil Lipe, "ti, Tomaž, na primer!" ~" 5647 15 | se!" ~"Res?" je vprašal zategnjeno, toda ona je premagana od 5648 19 | se je bolezen razpasla, zatekel po pomoč Hance. Tako je 5649 8 | zanj." ~Anica je s silo zatirala take misli, ali vračale 5650 34 | je Anže tri tedne zatem zatisnil Jerici oči, ni mogel, da 5651 3 | nebeško solnce in rajskomilo zatišje pred viharji poletja in 5652 25 | dremajoči Jerici nekako hitro zatonila. Bila je ne kam čudno zaspana 5653 7 | nato Šimna: ~"Da, pa me zatoži, daj, če imaš kaj vesti. 5654 20 | premakniti, in znova je zatožila Anica: "Vse je črno, vse..." ~ 5655 21 | pa mu je o priliki sodnik zatrdil, da je to nekako priznanje 5656 27 | naj se zglase, da se tako zatre usodna epidemija, ki se 5657 15 | žena na Anico, da je Anici zatrepetalo srce. Tudi Jurijevo lice 5658 20 | hipoma v sobo. Marjanica zatuli divje, skoro boječe plane 5659 26 | Katra, kako je planil in zatulil. Pa kaj si ti vedela o tem?" ~" 5660 22 | krepko Neža. In odprle so se zatvornice njenih zdravih zob, in to 5661 20 | lepo zdravje v tem ostro zaudarjajočem ozračju, v tej temi! In 5662 27 | držal objeto. Vonj žganja je zaudarjal iz moža. Jecal je: ~"Boš, 5663 25 | ozdraviš več?" ~"Ne bom!" ~"Zaupaj v Boga! Ali zaupaš? Ali 5664 19 | daleč naokoli. Slepo so zaupali skrivnostni ženici ljudje. 5665 25 | mogel ozdraviti?" ~"Seveda zaupam in verujem!" ~In Jerica 5666 20 | njegovih besedah žarek sreče in zaupanja. Anžetu se je zazdelo, da 5667 5 | polagoma se je umirila in z zaupanjem je dvignila še enkrat oči 5668 6 | pomagava drug drugemu, da zaupava drug drugemu. Juri," je 5669 25 | bom!" ~"Zaupaj v Boga! Ali zaupaš? Ali veruješ, da bi te mogel 5670 21 | davek poravnan, da je treba zavarovati hleve in staje proti ognju. 5671 33 | pojdem in povem, da sem ji zavdal jaz! Naj izpuste Anico!" ~" 5672 32 | zaporu. Osumljena je, da je zavdala svoji tašči. In Anica se 5673 18 | takem neredu. Vsi se ga zavedajo, ali napraviti red ne gre 5674 8 | nedolžnemu otroku, naj moli zanj. Zavedal se je "gospodar na Peči" 5675 12 | zasmejala. ~Anica je izgubila zavednost misli. Brezmejna jeza jo 5676 23 | zadnji dan gasne v gorah. Zaveje hladno po dolini in prinese 5677 26 | v opravičbo: "Takole sem zavezal, da mi ne nagaja!" ~"Cel 5678 29 | imeti najbrže nekaj drznih zaveznikov. Vsaj mej mladimi fanti 5679 6 | močnejši." ~In kakor da jima zavida, se je obrnil Juri v stran... ~ ~ 5680 7 | pincgavcu in prožnemu Angležu, zavidal Arabca za jedre žrebce in 5681 23 | na Kovačevem vrsta. Rahlo zavidanje se je vzbudilo v fantu. 5682 26 | rjavo obličje rdelo. Tiha zavidnost se je skoro porodila v Lukovem 5683 1 | hodili po cesti, je z nekako zavidnostjo gledalo na Peč, češ, blagor 5684 1 | odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču 5685 18 | Zunaj je bilo čuti jokajoče zavijanje burje krog voglov, rahlo 5686 26 | stezo. Tam doli onkraj nas zavije nazaj na dolino doli, pa 5687 26 | v tistega skopuha in mu zavijem vrat. ~"Ali nimaš neke dekline?" 5688 4 | neizrečene skrbi, in da zavisi od njene privolitve morda 5689 2 | Za sina! Uboga krošnja! Z zavistjo je gledala, kako gine gora, 5690 20 | skočil iz voza v topel kožuh zavit gospod in se ozrl nekako 5691 2 | prav nihče. ~Na Peči je zavladalo novo življenje. In vse to 5692 8 | seveda včasih truden in se zavleče v svoje štiri stene. ~Tukaj 5693 30 | da je bilo sodišče nekako zavleklo zadevo, tako da je tožba 5694 32 | zadovoljiti z ono, ki jo kuha zavod. In da ni najbolja, je vedel 5695 25 | Bomo videli, ali more!" je zavpila Katra, stopila k bornemu 5696 13 | zapusti. Ni li opravičen mož zavreči jo, kakor je zapustila ona 5697 15 | zavržena, njemu, ki jo je zavrgel, zvestobo preko groba. ~" 5698 23 | je zaslišal zvonove, je zavriskal. Potem je začel premišljati, 5699 22 | kozarček domačega ne bo zavrnil. ~Tedaj je zaupal Pušar 5700 15 | svojo močjo, ko je obljubila zavržena, njemu, ki jo je zavrgel, 5701 5 | ne de nič, pri prešiču ni zavrženo." In tiše je dostavila: " 5702 29 | mu povedal, da naj se on zavzame za siroto Jerico. Župan 5703 8 | Anico?" ~"Jaz huda?" se je zavzela Katra. "Ali me tako črni 5704 26 | Luka je pogledal nekako zavzet Marjanico. Sedel je na starem 5705 32 | noči. Prihodnje jutro je zavžila nekaj. Kmalu nato je prišlo 5706 19 | rada šali!" Luki pa se je zazdela v tem hipu deklica še stokrat 5707 25 | mamico na Peči. Jerici se zazdi, da mora steči naprej in 5708 6 | vzkliknila nenadoma, da je zazeblo Anico do srca. "Saj to je 5709 15 | prazna. Nepopisen strah ji je zazibal kolena. Presunljivo je viknila: ~" 5710 31 | prestrašil. Lutka se je zazibala. Starikav, toda glasen zvok 5711 17 | čudovito izrazite, so jo zazibale v nekako mrtvilo. Prisiljeno 5712 23 | Na dnu srca se ji je bilo zazibalo mirno površje želja in hrepenenj. 5713 7 | udariti zima in čakajoči, da zazvoni "skupaj", so govorili pred 5714 7 | Anici, in noge so se ji zašibile, in v glavi ji je kljuvalo: 5715 11 | V tistem trenotku pa so zaškripala vrata, in je prišla Neža 5716 5 | privrele v oči. Tedaj je nož zaškrtal ob nekaj trdega, Anica je 5717 8 | udarila v jok in vik, da je zašla mej same roparje. ~"Goldinar 5718 18 | posebna noč. In zopet je zašumelo po hiši: "Nocoj, nocoj!" ~ 5719 27 | zdaj pa zdaj ji je oko zažarelo v divjem ognju, in tedaj 5720 5 | pride in kriči, da bom zažgal." Tako govoreč sam s seboj 5721 18 | te dni, ko je Marjanica zažgala kruh, presolila sok, vrgla 5722 11 | ni imel te grde navade; "zažgem jih." ~"Le!" je pripomnila 5723 23 | dim. Ljudje so trebili in zažigali mah in suhljad. Čuti je 5724 4 | skrbela za kuhinjo. Tako je zaživela Anica pol meščansko pol 5725 18 | Vse huji jo je rezalo in zbadalo po prsih, ti sunki so postajali 5726 6 | Trudna Peči in dela, trudna zbadanja od strani tašče, trudna 5727 14 | in zbegano dete še bolj zbegal. Podobna je bila bolj senci, 5728 15 | na Anici. In Anica se je zbegala. Razumela je taščo. "Praviš, 5729 29 | Katrine strani jo je bilo vso zbegalo. Že ob njenem glasu je deklica 5730 6 | je postala nevesta zelo zbegana in ni rekla nič. To pa je 5731 14 | bil že tako utrujeno in zbegano dete še bolj zbegal. Podobna 5732 8 | v Anico, da jo je obšla zbeganost, in dejal: ~"Juri bi pametno 5733 21 | Tomaž, to me jezi, da bi zbesnela. A ti ne deš nič?" ~"Kaj 5734 15 | vrnil. Ti pa si tam in hočeš zbežati? O kako si maloverna, Anica! 5735 12 | več, in nevolje se ji je zbiralo nadenj. Toda venomer ji 5736 1 | izstopile iz glave. Anica je zbledela. Drgetaje se je ozrla na 5737 3 | Naj bo. Poginem na cesti. Zbogom sestra!" Stari in betežni 5738 8 | bolezni in da raje sama zboli, kakor da ga zapusti. Juri 5739 11 | znova za peč. Ni še bil zbral svojih misli, kaj mu je 5740 29 | na rame, in so se potem zbrale kokoši okoli nje. Spomnila 5741 23 | njo. Nikakor ni mogla biti zbrana pri molitvi. Prihajale so 5742 31 | V molitvi je vsnula. ~Zbudilo jo je glasno vikanje. Planila 5743 6 | tedaj me je strah in se zbudim in ne morem več zaspati!" 5744 22 | odvrnil Šime in izkušal zbuditi v dekli prepričanje, da 5745 5 | si vstala! Zakaj me pa ne zbudiš?" ~"Če pa tako dobro spiš. 5746 3 | krčijo, se je zdelo, in da se zdajpazdaj zakadi v moža. Toda ni se 5747 27 | sinov grob in v rosni, že zdatni temi se je vračala na Peč. 5748 24 | nemirno noč. Katra sploh že zdavna sem ni več spala pokojno. 5749 8 | je jecal, "to je res, zdim se ji pust." ~"Pust," je 5750 21 | vina, temveč ga je Pušar zdobra še pripravil do tega, da 5751 3 | prijazni smeh ji je igral na zdravem in mladem licu. In Tomaž 5752 24 | Ali ne umirajo najbolj zdravi tako? ~In zopet je stresel 5753 19 | ni pomagal ne zdravnik ne zdravilo več, tedaj so poiskali Hanco. 5754 15 | kakor dete po pameti in zdravju. In vendar je to dete njen 5755 19 | Tako je šel glas o čudni zdravnici, ki je navadno domovala 5756 26 | hipov pozneje je potrkal na zdravnikova vrata. ~Vrata so se odprla. 5757 8 | strahu, ki se je prvi dan, do zdravnikovega prihoda zrcalil v njenem 5758 8 | presekala ona sinu besedo. "Zdražbe pa tudi ne maram delati. 5759 27 | morilnega čakanja in poslušanja, zdvajanja in upanja je bruhnilo v 5760 5 | starec posodo. ~"Ali vas zebe?" je vprašala Anica. ~"Kaj 5761 6 | si pomela roke, ker jo je zeblo. ~Zgodaj se je bilo zvečerilo. ~ 5762 6 | sključena v sobi, jo je začelo zebsti v noge in roke. In obenem 5763 24 | govoril, bil je satan. Iz zelene steklenice je bil menda 5764 11 | Šime, kaj si rekel, v oni zeleni omari da ima?" ~"Menda," 5765 24 | oknu in si nalila močne zelenkaste pijače, potem sedla na posteljo 5766 24 | odejo in si na novo nalila zelenkastega krepčila. ~"Kar tako se 5767 3 | srebrnih dvajsetic in prgišče zelenkastih četrtakov. Molče je vtaknil 5768 21 | čakal. Bulil je pred se v zeleno cilarico in nekako nezaupno -- 5769 11 | leži doli ob mizi košček zelenomodrega papirja, prav takšen, kakoršnih 5770 11 | peč in se sklonil po onem zelenomodrem. ~Skoro stresel se je. Košček 5771 11 | pa je gledal na to čudno zelenomodro malenkost, tem večja radovednost 5772 24 | močila razne korenine in zelišča, ji niti na misel ni prišlo, 5773 3 | dnino pri žgancih in kislem zelju. ~Zgodilo pa se je neke 5774 23 | odprla vratca, in se potrese zemlja, in se odpro grobovi, in 5775 15 | prilepil nanj, in bi bila zemljica kot kraljica iz pravljic, 5776 15 | povsod. In vse nad svetlo zemljico je ležal pas modrega neba. 5777 3 | senožeti in livad? In sredi teh zemskih kapitalov, li ni tu hiše 5778 27 | groba in da velja tudi za zemsko ostalino njihovo, prav tako, 5779 16 | nečem. A po kom in po čem? ~Zganili in umaknili so se ljudje 5780 14 | ko je prenehal, so se ji zgenile ustnice, in Anže se je poglobil 5781 27 | Pa tudi odraščeni naj se zglase, da se tako zatre usodna 5782 27 | malim dedičem na Peči, se je zglasil pri njem tuj človek ter 5783 27 | pogorelo, in pogorelci so se zglasili z lesom prve dni pri Pušarju, 5784 2 | ginjen in tudi Jurca joče. Za zgled naju vzemite, ti ljubi ženin 5785 1 | dvorca na Peči. Večer je bil zgoden in mrzel, sive megle so 5786 26 | pa tam je že v grmu zapel zgodenj pomladni ptič. Trobentice 5787 15 | pripovedovati vsega, kar se je bilo zgodila v trgu. Zato ni omenila 5788 3 | službo. Toda to se je moglo zgoditi po dolgih letih Katrinega 5789 4 | deklica rastla, in so ginile zgodnje predstave, ni zgubila slika 5790 30 | Premišljal je nadalje to čudno zgodovino Peči in vesel je bil: ~" 5791 6 | dolgočasnejši, ker se je bila megla zgostila in je bilo skoraj temno. 5792 3 | odločil Tomaž, "in drugo se zgovorimo jutri!" ~"Jutri," mu je 5793 22 | Katra ga je razumela: ~"Le zgovorita se!" je rekla in hotela 5794 8 | Tomaž," je govorila nato, "zgovoriti se morava. Ko si prišel 5795 7 | Jutri, ko boš mirna, se zgovoriva!" ~Ali Neža očividno pri 5796 3 | obžalovala, da ni ta človek malo zgovornejši in vljudnejši. Sčasoma pa 5797 27 | divjem ognju, in tedaj je zgrabila po peresu in začela pisati. 5798 5 | Aha," se je še glasneje zgražala Marjanica, "tako, tako. 5799 26 | cesto in ne boste mogli več zgrešiti." ~Poslovila sta se. Oživljenega 5800 7 | zazvonilo in ljudje so se zgrnili v cerkev. ~Tam gori na Peči 5801 7 | blizu čustva, da se sama zgrudi na tla, se je ozrla na moža 5802 25 | izvilo, in dekletce se je zgrudilo na obraz. Tedaj je začutila, 5803 4 | ginile zgodnje predstave, ni zgubila slika svoje moči nad njo. 5804 1 | Žena pa se je, v bokih se zibaje, vrnila k mizi. Pijani Tomaž 5805 27 | je položila dete zopet v zibel, prevzeta od strahu, da 5806 25 | gleda tja doli. Rahlo jo ziblje voz. Dremlje se ji. Zaprla 5807 33 | govorila, "kdor Hanci zaupa, zida na skalo. Sojena pa ne bo! 5808 19 | je ostalo. Železnico so zidali, Luka je vozil še vedno, 5809 25 | je zdelo ženi prenevarno. Zidanica pa je bila čisto na samem. 5810 26 | otrl solzo in stopil iz zidanice. ~"Glej," je mrmrala Marjanica 5811 1 | se je samotna vlekla ob zidovju gora, izvila se izza slamnatih 5812 19 | dekle opoteklo: ~"Kako ta zija? Ali se zdaj vstane?" ~Tedaj 5813 28 | lena in neprimerno bolj zijalasta." ~Istočasno je izkusil 5814 7 | prihodnje dni nenadoma udariti zima in čakajoči, da zazvoni " 5815 13 | spominjate, kako se je bila neke zime z neke strehe usula na vas 5816 15 | mrzla si, o kraljica, ti zimsko jutro. Lepa ali mrzla. Anica 5817 26 | mu ni hotela zadnjič niti ziniti o njej. Vendar pa ni bila 5818 13 | lice. Potem pa se mu je zjasnil obraz in je pripomnil: ~" 5819 17 | hipu je zamrla nemoč v nji, zjasnilo se ji je, ko da je šinilo 5820 21 | na papirju. In to je hudo zjezilo Katro. ~Komaj se je zadrževala, 5821 3 | tako hitel ko sedaj, ko je zlagal polena v vrsto. In zdelo 5822 14 | Jezdite do Brede moje,~prstan zlat ji nateknite,~jo na konja 5823 8 | pripodobljajoče sv. Trojico, v zlatem okvirju povečana fotografija 5824 15 | ležal pas modrega neba. Še zlatih zvezdic bi prilepil nanj, 5825 32 | s prijaznim pogledom in zlatimi naočniki. Nehote mu je Anica 5826 26 | Ti jima ne smeš storiti zlega, Katra. Ne dotikaj se ju." ~ 5827 8 | zarobljeno pesem. Potem pa se je zleknil na postelj, in kmalu je 5828 1 | mizo, in glava mu je hotela zlesti na prsa. Hipoma pa jo je 5829 23 | voda." In prišlec res ni ne zletel, ne utekel, temveč Anže 5830 30 | šaljivk. Tik h Katri se je bil zlizal in odrinil postavnega voznika 5831 12 | razvnet od prezirljive zlobe. Hipoma pa je tašča odprla 5832 24 | menda rojen. Ali satansko zloben je bil. "Vidiš. Zato je 5833 5 | ti, ti. Ali zdaj veš? Ti zlobna, grda poniglavka ti, zanikarna, 5834 25 | zlokobnih oči, ko dvoje oči zlobne zveri. ~Katra je pristopila. ~" 5835 19 | gledati v oči, kakor ptičica zlobni lisici v noči. Tedaj je 5836 12 | prvem hipu, je bilo dvoje zlobnih, drobnih oči, uprtih naravnost 5837 32 | enako. Zanj niso bili ne zločinci, ne nedolžni, bili so samo 5838 25 | zazdelo, da se sveti tam dvoje zlokobnih oči, ko dvoje oči zlobne 5839 2 | krošnja. ~"Pod njim se ni zlomila, ne," je prikimal svatom 5840 22 | grablje za njim, da so se zlomile. ~"Ali ti prinesem novih?" 5841 15 | kraljicah, ki jih je vrgla zlost s prestolov? Ali si pa slišala, 5842 12 | škodoželjnosti, veseleče se satanske zlovolje ni videla v nobenih očeh. 5843 5 | so švigali bliski jeze in zloželjnosti. Katra je pristopila k Tomažu 5844 22 | le! Bomo videli, kdo bo zmagal." Tedaj je zajokal otrok 5845 27 | dala pravico." In tako je zmagala presodno ženo slabost, ki 5846 30 | popolnoma prepričana o svoji zmagi. Zvesta je ostala svoji 5847 21 | življenju. Pa se ni dal od zmagozavesti premotiti. Noe se je bil 5848 20 | nekaj hipov molče. Nato zmaje Luka z glavo in šepeta: ~" 5849 28 | zadosten dokaz? ~Odvetnik je zmajeval z glavo, češ, da je reč 5850 14 | spotakne,~sedlo se mu s hrbta zmakne;~v sedlo meč je tašča skrila,~ 5851 26 | nazaj. Samo čez hribe; ne zmanjka jih." ~Možu je rjavo obličje 5852 33 | velikih skrbeh, da ji je ne zmečkajo, tak drenj je bil. ~Luka 5853 12 | prsti je občutila nekaj zmečkanega. Bil je usodni bankovec. 5854 11 | papirja je bil eden onih zmečkanih bankovcev od predvečera. 5855 11 | Mesar zakolne in vrže k zmečkanim bankovcem še enega. Tako 5856 26 | To pot boš že napravil!" ~Zmeden se je dvignil Luka. Marjanica 5857 21 | mu obenem tudi pojasnil zmedeno zadevo na Peči, je Pušar 5858 33 | vedel, da govori Hanca v zmedenosti in se istoveti z osebo, 5859 30 | ženo posojila, je v tej zmedi pil preveč, začel kmalu 5860 17 | in Anica je opazila njeno zmedo: ~"Kaj ti je Marjanica?" 5861 20 | Zaplotarico in taščo. Niti zmenijo se ne za njo. Oh, Katra! 5862 21 | Piješ in lenuhaš in se ne zmeniš za nič, samo piješ..." ~" 5863 7 | S tisto Rezo iz trga sta zmenjena. Za vino ji daješ. Vino 5864 7 | Če pa misliš, da me smeš zmerjati kakor se ti poljubi, potem 5865 26 | srca je le. Da se mu le zmeša po poti. Nekaj je kvasil 5866 27 | katere je imela Katra, in ji zmešal načrte. Dasi je od tega 5867 17 | je vprašala: ~"Se ji je zmešalo?" ~"Saj bi se ji lahko!" 5868 20 | ne jokala, bi ne! Če se zmislim, kaj ste prestali. Oh, moj 5869 16 | surovega masla in sklene, da zmoli za njo trikrat troje očenašev. ~" 5870 22 | ga popadla za vrat in ga zmotala na tla, prej ko se je mogel 5871 17 | Prekličem jo, ker sem jo pisal v zmoti, podšuntan. Prekličem, da 5872 11 | si ti tak. Kaj te le more zmotiti, da vzameš denar, pa ne 5873 3 | začela kazati svoje ženske zmožnosti in bojevala vitežki besedne 5874 32 | Zlasti zvečer, ko se je zmračilo, je bilo Anici skrajno neugodno 5875 5 | pripomnil pikro, "zelje zmrzne in škoda bi ga bilo, Luke 5876 21 | in smejala bi se, če bi zmrznil na cesti." ~Za nekaj hipov 5877 11 | prijatelji." Neža se je zmuzala v stran. Šime pa je pogledal 5878 17 | in še nekaj~Vidni so bili znakovi, ki jih je bilo zapisalo 5879 19 | Hanci v koči toliko in takih znamenj, da bi prišla, kadar se 5880 4 | da nima na Peči nikakih znancev, se ji je celo zasmilil. 5881 3 | 3. POGLAVJE~O znancih, ki so še neznani~Z jekleno 5882 13 | umaknila zavesti, da je znanec. Pripovedovala je Lipetu, 5883 13 | da je bil prikril svoje znanje z njo. Istotako tiho je 5884 21 | storite kakor veste in znate. Mene pa ne mešajte vmes. 5885 28 | pogovorimo. Sodni stroški znašajo do sedaj... z vsem spoštovanjem..." ~ 5886 28 | dekletu zlo. Nad Anico se je znašala Katra tako, da ji je zapirala 5887 11 | Tomaž, ki se je bil odnekod znašel, je kričal. ~"Stošestdeset," 5888 24 | je prešinil, ji je pognal znoj v lice. Polagoma se je noga 5889 6 | niste prav sešili? Ali ste znoreli? Kaj hočete? To je lice, 5890 26 | pozna vsakdo že po njenih zobeh. Stara je, zobje pa so kot 5891 5 | udarila kri v lica. Silno zoprn ji je bil nadležni človek. 5892 8 | globlje jo je mislil, tem zoprnejša mu je bila. In sam ni vedel 5893 8 | to je moralo biti Katri zoprno, zakaj dvignila se je naglo 5894 2 | stali v spremstvu mlade, zornolepe gospe gosposke hiše. Za 5895 31 | greble v pod, steklene, zožene oči so strmele v strop. 5896 23 | vidiš, na obisk. Lepo si zrasel, lepo!" ~Marjanica je dejala: ~" 5897 19 | tega je ozdravila, temu je zravnala nogo, temu dala nekaj, pa 5898 8 | do zdravnikovega prihoda zrcalil v njenem obrazu, ni poslej 5899 7 | napor in trudnost sta se mu zrcalila na osinelem obrazu. Okrog 5900 30 | je slonel še dolgo nemo zroč v isto smer. Zdaj pa zdaj 5901 4 | čemu je žalosten. In ko je zvedela, da nima na Peči nikakih 5902 12 | premišljati, dasi ji je zvenel starčev proseči glas venomer 5903 7 | in kakor v odgovor ji je zvenelo po ušesih: to je znamenje, 5904 17 | zvestobo, se ji je zazdelo, da zveni iz besedila oporoke. In 5905 25 | oči, ko dvoje oči zlobne zveri. ~Katra je pristopila. ~" 5906 20 | hitela k Anici. Toda ta se ni zveselila. Bleda je slonela ob postelji 5907 27 | čutila nezavestno, da sega zvestoba do oseb, ki smo jim jo prisegli, 5908 2 | se mu hlinili, so se ti zvezali in udarili skupno po njem. 5909 15 | modrega neba. Še zlatih zvezdic bi prilepil nanj, in bi 5910 13 | izve nekaj novega~Tiha, zvezdnata noč je objela Anico. Hitela 5911 12 | šinila skozi vežo v mrzlo, zvezdnato noč. Komaj pa je bila storila 5912 2 | svati, in suhe ustnice so se zvijale po grižljajih, ki si jih 5913 14 | dala!" ~Anžetu je šinil zvit smehljaj čez lice in z glavo 5914 31 | zazibala. Starikav, toda glasen zvok je dvanajstkrat zabrnel, 5915 6 | bilo čuti glas ptic ali zvoke pastirske piščali, bi bila 5916 27 | huje. In če se je oglasil zvon na vasi, jo je zabolelo, 5917 20 | obsedene. ~Zbudil ga je glas zvončka. Planil je kvišku in skozi 5918 28 | pozdravil Anico in pritisnil na zvonec. ~Mladi pisar je prišel 5919 15 | da razbere uro na vaškem zvoniku. Tedaj se ji je zazdelo, 5920 23 | vijolica, in na tokavah so zvonili zvončki. Z gora, kjer so 5921 20 | je dejal cerkovnik in šel zvonit avemarijo; potem se je vrnil 5922 19 | pomivajoči smeje se vesele reči. Zvonko se je smejala. Tedaj je 5923 23 | je pasel. Ko je zaslišal zvonove, je zavriskal. Potem je 5924 19 | skuhajo volčjih. Pa so potem zvrgli na me, in sodnik je verjel. 5925 24 | zrasti. Pa čakaj ti, to bo šala. Ali veš, kaj bo z Jerico? 5926 8 | Katrinih besed in napol šaleč se, napol zares, naročil 5927 19 | zamerite ji, ona se rada šali!" Luki pa se je zazdela 5928 19 | Vozniki v sobi so se robato šalili z gostilničarko, Luka pa 5929 30 | odmevala od smeha in krepkih šaljivk. Tik h Katri se je bil zlizal 5930 2 | da so vrgli njo mej staro šaro, ropotijo. Par črnih las, 5931 18 | Povsod vse sivo, vse sivo, da ščemijo oči. In noge se ji vdirajo 5932 14 | pogače ponujala,~bodeš jo ščenetu dala!" ~Anžetu je šinil 5933 5 | noči ne da miru in srbi in ščiplje." In Marjanica je strahoma 5934 27 | potem: ~"Vsaj psa ne bom več ščuval na njo." ~"Si ga na Lipeta!" 5935 1 | godec. Ker je bil godec šepast in berač truden, je bil 5936 20 | drhti, in osinele ustnice ji šepečejo: "Skrijte me, strah me je!" ~ 5937 11 | tedaj je zaslišala Lukov šepetajoči glas. Kakor skozi mrak je 5938 18 | dotaknila z desnim ušesom teh šepetajočih ustnic in je slišala pokojno 5939 17 | je dejal Tomaž s skoro šepetajočim glasom, "ne bojte se me!" ~ 5940 4 | izostal, in ko je bilo Anici šestindvajset let, je njeno življenje 5941 18 | predstav, ki jih je vročina šibala po njeni glavi, je venomer 5942 22 | misleč, da je treba Šimnu ko šibkejšemu pomagati, je svetoval: ~" 5943 14 | žalostno povest ne pregibni in šibki deklici. Obenem pa je gorelo 5944 11 | prebudil. Tedaj je zaslišal Šimnov glas. ~Anže je začel v veliki 5945 22 | Neža in bila takt na grešno Šimnovo telo. Anže pa ni znal krotiti 5946 25 | izprehodi!" ... ~In zopet so ji šinile nove slike mimo duše. Bela 5947 1 | nekaj sodov pod njo in široke stopnice v ozadju. Skozi 5948 15 | čudne bojazni in zastrmela s širokimi očmi v taščo. ~"O srcu govori," 5949 11 | veselo se je lotila nato šivanja. In šivala je za bodočega 5950 6 | presekal smisel govora: "Šivaš?" ~Prikimala je. ~"Ti si 5951 4 | preslabo, nasprotno je bila šiviljskemu delu kmalu dodobra vešča, 5952 5 | opraviti okolu velikega škafa, kamor so polagali krme 5953 16 | veseljem predstavlja božico s škarjami. ~"Prav res, Šmenajev otrok 5954 29 | moraš od hiše!" ~"Da," je šklepetalo ubogo dete z zobmi. ~"Če 5955 11 | če delajo zajci res kaj škode hruškam. Pa ni videti, ne." ~" 5956 11 | odzval Šime, "kaj bodo delali škodo, če pa ni snega." In Šime 5957 5 | Anico. ~"Tebe, tebe!" je škodoželjno prikimala Neža. Marjanica 5958 18 | zavesti s tem, da mu je vrgel škorenj v hrbet, je privabil Marjanico, 5959 3 | pipe do velikih gosposkih škornjev. Tedaj je Tomaž par dni 5960 29 | dejal pozneje Anže, "tista škrba Malka Kovačeva je sedela 5961 20 | pokazal na vratih, ki so se škripaje odprla, pastir Anže. Mož 5962 19 | zapreti okrajni zdravnik, šleva uboga! Sem hodila vso noč. 5963 25 | Jerice najbolj neka pesem o Šmarni gori. V tisti mali, drobni 5964 16 | s škarjami. ~"Prav res, Šmenajev otrok tudi!" je pripomnila 5965 3 | tako!" je hitela žena. "Šmentan fant, trd si, pa mi zato 5966 11 | Za kupčijo dovolj, pa še šmentano dobro, če bomo ogledali 5967 4 | Anico in Jurijem, in iz šole grede sta se vselej našla 5968 4 | Anica v šolo in prvo uro v šoli je doživela nekaj, česar 5969 28 | Mladi pisar je prišel s šopom papirjev in podal iste odvetniku. ~" 5970 17 | ki se hoče pognati s Sv. Štefana stolpa na Dunaju na cesto 5971 26 | pozabil, kaj si naredil na Štefanji dan!" In mož se je obrnil 5972 20 | uliva, uliva. ~"Petnajst," šteje Anica, ali ona uliva dalje, 5973 16 | Kloto Cilika. "Otrok ne štejem," je odvrnil Jernač, "trije 5974 19 | Niso ga zato skoraj niti šteli mej se. Tako se je zgodilo, 5975 6 | vse večji se ji je zdelo število ur, ki jih naj bi presedela 5976 3 | cenili njihovo vrednost po številu mesecev, ki so jih preslužili 5977 6 | da je Juri že izpolnil štiriindvajset let. Krstili ste ga za Jurija, 5978 5 | Katra nevesto, "zakaj se le štuliš sem. Gori pa so postelje 5979 13 | gori nad Pečjo v gozdu je šumel veter, tu doli je bilo mirno, 5980 1 | premočena tla. Od vseh strani so šumele vode in se umazane vlivale 5981 1 | oblaki kipečih vetrov in šumenju sivkastorjavih voda. Nehote 5982 20 | zdi Anici. ~"Petnajst," šumi Anici v spominu, žena pa 5983 2 | praznovali na Peči prav tako šumno poroko, dasi ne v dvonadstropni 5984 15 | iz sobe in venomer ji je švigala peklenska misel po glavi: " 5985 5 | iz njenih drobnih oči so švigali bliski jeze in zloželjnosti. 5986 15 | preč, je že preč!" ji je švigalo po glavi. In dolžeča sama 5987 1 | je zasmejal. ~Za hip je švignil krepki ženi vesel izraz 5988 11 | je, da je Neža v resnici švignila s pogledi po tleh, nato 5989 1 | ramo. Kakor blisk je videla švigniti nekaj rdečice Lipetu čez 5990 22 | Regljati znaš, prav res, ko žaba," je zasukal vrženo sulico 5991 22 | Žalibog ga Neža ni umela. ~"Žabja slika na vodi, ti. Prej 5992 25 | Čarovnica je, hud pogled ima, v žabo me bo izpremenila, ali polža, 5993 19 | drugače. Ne rastejo povsod žaganice in deske tako po ceni." ~ 5994 21 | je spomnil celo zapuščene žage in mlina. Tedaj je bilo 5995 3 | sprl s krčmarjem in gosti, žaleč in zasmehujoč jih, ni vedel 5996 29 | otrok. Še muhi ne stori žalega." ~"Komaj je okrevala. Je 5997 28 | obsodilo na globo vsled žaljene časti. ~Ta poraz je Katro 5998 14 | tudi v teh očeh nekaj silno žalostnega. Toda ta žalost je bila 5999 3 | lepše je uspevala mati, tem žalostneje je propadal sin. K vojakom 6000 16 | ne otrok. Ali je to kako žalovanje? Kaj pa je od tega, kaj? 6001 34 | tiho: ~"Ko umrjem, nikar ne žaluj po meni!" ~Anže je gledal 6002 23 | ki ne bi gorela nocoj. Žar in vonj slovesnosti je vsepovsod. 6003 24 | je stal Luka, bled, ali žarečih oči. Čudovito hitro je mož 6004 20 | krožnik berivke. Z veselja žarečim obrazom je hitela k Anici. 6005 6 | zaspati!" Dekletove oči so žarele tako čudno v somrak, in 6006 15 | iz pravljic, in solnce bi žarelo v njeni kroni. Ali mrzla 6007 27 | in upanja je bruhnilo v žarki svetlobi iz nje. Nikoli 6008 17 | rože naslonjeno mrtev. ~In žarko usmiljenje se je je polastilo 6009 12 | strani Tomaž. Ob Anici je ždela Jerica in s težavo rila 6010 13 | Čutila je obenem, da jo žeja in da je trudna. Ti občutki 6011 6 | je najlepše, kar si morem želeti," je modrovalo mlado dekle, " 6012 22 | dete doteknilo razbeljenega železa. Zacvrčalo je, in dete je 6013 2 | oklenil in razklenil je železne pesti in srebro je teklo, 6014 19 | Gozdovi so tu. Voda je tu, in železnica je tudi tu, ni vere, da 6015 3 | neznani~Z jekleno voljo in železno roko je zavladala po moževi 6016 28 | dediščino, in da je treba železo, to je Šimna, kovati, dokler 6017 1 | ženinu pa vsega, česar si želita. Ubog revež sem, lačen in 6018 2 | na Peči in zelo veselja željan. Poznali so ga v vasi. V 6019 4 | In zato mi je hudo. Še te želje ti ne morem izpolniti." 6020 2 | ustnicami je cmokal in požiral željno grižljaj za grižljajem in 6021 29 | tebe, tebe Luka, ima prav v želodcu. Lepo sestro, prav lepo 6022 31 | Predno je mogel izprati ženi želodec, jo je zadela kap. ~Prav