Paragraph

 1 1|   očeta, ki je služil vikarju do pred kratkim za duhovnega
 2 1|    meh in da ga zbada od srcá do pod lopatico. Bolezen taka,
 3 1|   Tebi tudi in Tvoji ljubezni do ljudi, ki si me jim za tolažnika
 4 1|     bil dotlej bolan. Na smrt do te ure še pomislil ni, pa
 5 1| krčevito na vrvi in ne zmore. Do trde noči se bo, sirota,
 6 1|     kakor da je ves sam psalm do visokih nebes: hagios Ischyrós,
 7 1|     je Bog. Pa ti ne bo dano. Do tja boš segel, do kamor
 8 1|       dano. Do tja boš segel, do kamor je človek premislil,
 9 1| Mahoma je prepričan, da mu je do zadnjega jasno in da bo
10 1|       zadnjega jasno in da bo do smrti takó verjel: ~"Naj
11 1|     da se ob sobotah češe, pa do dekliškega, da nase misli,
12 1|   molili in šli pojoč za njim do kraja, kjer so se ustavljali.
13 1|    grapo po Tolminki navzgor. Do prvega ključa je šla z njim
14 1|    Vikar je vedel, da gre pot do dvesto korakov nad vodó,
15 1|   surovim oljem, je napolnila do gnusa ves prostor s svojim
16 1|        odeta z ovčjim kožuhom do vratu, z ruto na glavi.
17 1|     odvzeta naj mu bo vsa moč do bolnega, ki je duhovni stegnil
18 1|   Zdaj mi še svoje ubogo telo do zadnje dlačice razkazuješ,
19 1|     skušnjavec ji ne bo mogel do živega. In če bi ji hotel,
20 2|     tako nekako bi pogledala, do smrti užaljena, da je bilà
21 2|      In še bridkeje, žalostno do obupa. 'Nisem bil incubus,
22 2|       čigar pokorni hlapec bo do zadnjega, mu je tako ukazal.
23 2|  misli, Neža! Tri ure hoda je do Tolmina, tešč je hodil in
24 2|        ki drgeta, pripoveduje do konca: ~"Prime jo za roko
25 2|    neskončno koprnenje, psalm do visokih nebes, sproščen
26 2|       srečen in blagoslovljen do smrti. Nepoznano ugodje
27 2|       ustavi... Utrgalo se je do smrti... do zadnje krvi... ~"
28 2|     Utrgalo se je do smrti... do zadnje krvi... ~"Gospod,