Paragraph

 1 1|       Potrebujež, je bil obsedel sam s težko knjigo na mizi,
 2 1|        je prav storil, da ni šel sam, marveč da je poslal otroka
 3 1|        misli, tako živó, da mora sam pri sebi naglas povedati. ~"
 4 1|          jim bom v pomoč, pa sem sam mrtvák z živim usmiljenjem
 5 1|        bo..." ~Starec se zdrzne. Sam ne more presoditi, ali je
 6 1|  presoditi, ali je prav povedal; sam sebe ne ume, kaj hoče. Motno
 7 1|      Zdaj mu je, kakor da je ves sam psalm do visokih nebes:
 8 1|         enega, toliko da more še sam le s težavo dohajati smisel
 9 1|         dalje. Duhovni mora seči sam po knjigi, da razvozla pismo
10 1|    odvedel mi je hlapčiča, sedel sam za knjigo pa mi basna praelector
11 1|       Nisi slišal, kaj sem mordà sam govoril v dremcu, ko sem
12 1|        si dober in usmiljen? Nu, sam videl in čutil pa nisem.
13 1|           Prasec," se vnema nato sam pri sebi in si osvešča s
14 1|          potem da je zjutraj kar sam od sebe šel na pot. ~Duhovnika
15 1|    Gospodarjem v nebesih," golči sam s seboj, "o maliču, da ga
16 1|          mokri vetrovini hodi on sam, vpada in vstaja v mrtvi
17 1|    Dvigne zakrament, blagoslovi. Sam sebe vesel čustvuje v sveti
18 1|       spregovori še enkrat in si sam odgovori: ~"In vsem, ki
19 1| plamenček iz neotrnjenega stenja sam duši in da ne more vreči
20 1|    pogrnila je prav. Vodo boš pa sam blagoslovil.' ~Ne, tudi
21 1|     govori tako strašno žalostno sam s seboj. Obličje mu je vse
22 2|                                  Sam je z bolno. Pokril jo je
23 2|          Zakaj ne mara? vprašuje sam pri sebi. To vendàr ne more
24 2|         videti, je mordà huje on sam. Naj dekle le roko stegne
25 3|         in pači. Vikar bruhne še sam v krohot. Potem strmi in