Paragraph

 1 1|         in plazovi grmé. ~Starec vidi vse, kar misli, tako živó,
 2 1|        in lovil glasu. Vikar kar vidi: otrok vleče za vrv, je
 3 1|         Stopil je v mračno izbo. Vidi mater ob otročji zibeli
 4 1|          bo zadušilo. In duhovni vidi sebe samega kot nekoga drugega,
 5 1|  spregovôri prav,' se kara nato, vidi, da je otroku ves obraz
 6 1| saeculorum... Vikar odpre oči in vidi. Odprla so se vrata in vstopil
 7 1|        Sodbi: ~"Štirje angeli... Vidi quattuor angelos super quattuor
 8 1|      drugače čudno. 'Prav bere,' vidi, pa sem zdaj jaz, ki gluho
 9 1|   Posluša. Pa ne sliši samo, kar vidi po oglarjevi besedi: kakor
10 1|          globlje v gorah... ~"Et vidi quattuor angelos stantes
11 1|        more dalje. Dvigne obraz, vidi, da se je oglarju nabralo
12 1|      nosijo, a ne ve, kako. Zdaj vidi in ima živo pred očmi in
13 1|           Prebujeno se drzne, se vidi oglarju v naročju, se ove
14 1|   prinesel." ~In zdaj spregleda, vidi luči. Oglar ga je spustil
15 1|          Še vikarja prevzame, ko vidi, kako je vstalo iz somraka
16 1|        postelji. V medli svečavi vidi bolno dekle. Brez gibov
17 1|       radovednosti, kaj se godi. Vidi duhovnega, kako gre ljubeče
18 2|        volja in zapoved." ~Pa jo vidi, da je vsa iz sebe. Ne vpije
19 2|   zaklinja vikar zapeljivca. Kar vidi ga, škodoželjnega, zloveščega.
20 2|         zalijejo obuvalo..." ~Pa vidi, da je dekle še hujši topa
21 2|      prosila..." ~Duhovni molči, vidi, da se v bolnici nekaj preobrača.
22 2|     objela in vleče k sebi. Tudi vidi, da se spozablja, da ne
23 3|          nad novi sneg? Vikar se vidi. Leži ob golem, mrzlem,
24 3|         na posinjelih ustnah. Ne vidi, ne sliši, blede z blazno