Paragraph

 1 1|     cerkvi," ugiblje duhovni. ~"Neža," pove Zadlaščan. ~"Tvoja
 2 1|         kuha, jih šiva in pere. Neža. Bog jo sprevidi! Poštena
 3 1|   sočutjem: 'Ničemurnost tvoja, Neža. Lasje. V soboto celó si
 4 1|         Ničemurnost tvoja taka, Neža! Lasje!" ugane vikar in
 5 1|     čustvuje s solzami v grlu: "Neža, konj! Hlapec ti ovčarski!
 6 1|   gibljejo, oči se dramijo... ~"Neža!" zavpije božjastno žena,
 7 2|            Saj me čenda poznaš, Neža. Tvoj fajmošter sem." ~Bolna,
 8 2|    Duhovni jo spozna: ~"Seveda, Neža. V sveto olje sem te dal..." ~
 9 2|      obupa. 'Nisem bil incubus, Neža, Le s svetim oljem sem te
10 2|        Zdaj pa te bom spovedal, Neža, kakor je božja volja in
11 2|       mara videti ne slišati. ~"Neža, ali si pri pameti?" prosi
12 2|   govoriva o spovedi, če nočeš, Neža," taji svoj pravi namen,
13 2|     mogel čakati. Le kaj misli, Neža! Tri ure hoda je do Tolmina,
14 2| razvname v toplem sočutju: ~"Nu Neža ne veči! Saj pridem rad.
15 2|   premisli, če bom le še mogel, Neža. Nocoj še, jutri, kdo ve?
16 2|       irhovino... ~"Za zdravje, Neža," se nato najde, "molila
17 2|     pomagala... Ali si slišala, Neža?" ~Zbegano gleda dekle,
18 2|      Jezus... Kaj je rekel? Nu, Neža, je rekel, ne boj se, veruj...
19 2|          ti pa o nogáh, črednik Neža! Lepa si mi, da te sram
20 2|      otroku: ~"Kananejska mati, Neža, gorjanka taka kot ti, pomejniška,
21 2|    razvnema. ~"Za čudež moliva, Neža," vzklikne in ve, da mora
22 2|  opolzka ne izmuzne. "Za čudež, Neža, če je volja božja, skesana,