Paragraph

 1 1|        in utruja, a so venomer zopet voljní, prožni in krhkí... ~
 2 1|      Ves zmeden, ali ni vendar zopet grešil, želeč si mladega
 3 1|        Iškariot..." ~Hripav je zopet obnemogel duhovni, se zravnal,
 4 1| vikarjevo zarotbo se je zdajci zopet oglasil zvon in se krepko
 5 1| prelija po telesu, potem mu je zopet toplo. Trudnost, ki v njej
 6 1|       krog vogalov, mu venomer zopet kliče v spomin besedo iz
 7 1|   znova list in potisne knjigo zopet pred otroka. Vedrost ga
 8 1|           Beroči utihne, pa se zopet oglasi. Vikar se čudi dremoten. '
 9 1|        iz žalosti, ki se mu je zopet obudila v misli. ~"Kaj sem
10 1|     vikar je začutil, da se mu zopet vnema tista sveta slà, ki
11 1|      vendar imel vsak trenutek zopet občutje, da bo kar v vodo
12 1|  ozračje. Potoglavo gre vikar. Zopet mu je gorko, a sapa mu pohaja.
13 1|    drži!..." ~Tako se drami in zopet usiha in ima novo videnje:
14 1|       Zdaj je videti, da že že zopet v visoki nosečnosti. Vikar
15 1|        in taščo Petrovo, da bi zopet živela zdrava na duši in
16 2|      nje same ni upora. Tu ima zopet hudič, zoprnik stari, svoje
17 2|        ga ugnala in ukrotila! ~Zopet poskuša vikar zlepa. ~"Nu,
18 2|            Beseda ji presahne. Zopet se je nekaj utrgalo v njej.
19 2|     nekaj utrgalo v njej. Ihti zopet, a zdaj užaljeno, ubito,
20 2|         da ne gleda nase in se zopet razgalja. Ne ve si razložiti,
21 3|  ponavlja venomer, dolgo in se zopet osvesti besede iz Razodetja: "