Paragraph

  1 1|           bo odgojil otroka, če že ne za duhovnega, pa vsaj za
  2 1|             Močni smrtni, če mu le ne bo in tudi to pot in te
  3 1|         jih za zadnje izpustili?" ~Ne groze ne slovesnosti ni
  4 1|       zadnje izpustili?" ~Ne groze ne slovesnosti ni v njegovi
  5 1|          je zdaj tako, kakor da se ne bo nikoli več ne oddahnil
  6 1|       kakor da se ne bo nikoli več ne oddahnil ne odpočil. ~Že
  7 1|          bo nikoli več ne oddahnil ne odpočil. ~Že mesec dni od
  8 1|       poltenih misli in vrele krvi ne nagaja več, da ni več v
  9 1|           seže po knjigi in odpre. Ne bere, a se ové, da mu je
 10 1|             golči v trpki molitvi, ne kakor z Bogom, kakor s človekom,
 11 1|            je ud usušil, lakota pa ne!" ~"Lakota, ne misli, ta
 12 1|           lakota pa ne!" ~"Lakota, ne misli, ta moja žalost ni,"
 13 1|        namreč ta sreča starih let. Ne vidim, da sem hladán, ko
 14 1|           iz Tebe le zdravega. Mar ne berem, če že ne večkrat,
 15 1|      zdravega. Mar ne berem, če že ne večkrat, pa vsaj eno pot,
 16 1|          ki iz bolnega telesa biti ne more, ker bolnega Boga ni
 17 1|             ker bolnega Boga ni in ne bo..." ~Starec se zdrzne.
 18 1|              Starec se zdrzne. Sam ne more presoditi, ali je prav
 19 1|          je prav povedal; sam sebe ne ume, kaj hoče. Motno išče,
 20 1|       povedal iz srca, kakor čuti, ne z besedo pismoukov in pisarjev: ~"
 21 1|           videl prav, ki vidiš, da ne najdem in da govorim tako,
 22 1|       govorim tako, kakor boli. In ne zavrzi me: Ecce, theologus! --
 23 1|           in hočeš iti, rotijo, da ne odnehaj, gredó z očmi za
 24 1|           odkar po človeški pameti ne morem več presoditi, kako
 25 1|          sem se Ti izpovedal in se ne kesam. Tožim in se jočem
 26 1|          na stol. Nič kaj jasno se ne more ovedeti, kaj je z njim,
 27 1|           mu ga burja pridržuje in ne pusti, da bi se razgibal
 28 1|           visi krčevito na vrvi in ne zmore. Do trde noči se bo,
 29 1|            proti peklenskim močem. Ne daj se, da bi Te kot mojega
 30 1|          in misli. Želi nečesa, pa ne ve, sluti, da mu prihaja
 31 1|            Petrček, dobiš, umrl pa ne boš. Ščurkov skedènj, da
 32 1|          zvon." ~Pa se ove: ~"Tebi ne, zato ne moreš vedeti. Pa
 33 1|            se ove: ~"Tebi ne, zato ne moreš vedeti. Pa bom drugače
 34 1|           obljubil. Zato da besedi ne boš zvest." ~Vstane, da
 35 1|      govori, "odpri in beri! Da še ne umeješ, praviš, ker je bukovski?
 36 1|    skrivnost človeškega pisanja ti ne vem. Zato pa se potrudi.
 37 1|        razodetja, ki je Bog. Pa ti ne bo dano. Do tja boš segel,
 38 1|           razodeneta pogan in žid, ne da bi mogla najti svojega
 39 1|            pa se mu zatakne in kar ne more dalje. Duhovni mora
 40 1|          ki gluho branje poslušam, ne razberem, kaj uči. Iz katere
 41 1|            se jaz od njega učim in ne on od mene?' ~In vikar se
 42 1|            zamižal, pa mu v knjigo ne vidim, že je segel po drugi
 43 1|           Glej, pa je videl, da ni ne hudiča ne njegovega norčavega
 44 1|          je videl, da ni ne hudiča ne njegovega norčavega branja,
 45 1|           slišati menil. Spi in se ne boj! Ne, zate še ni zapisano,
 46 1|           menil. Spi in se ne boj! Ne, zate še ni zapisano, da
 47 1|       čujmo in bedimo, meni je, da ne bom v skušnjavo zabrel.
 48 1|            in seje trapoto v dušo, ne da miru. Ker me drugače
 49 1|            da miru. Ker me drugače ne more več, v sanjah vsaj
 50 1|          in smradil. V mrtva ledja ne zna, pa najde, prekleti
 51 1|           vstal in tako v hudobnem ne samo ene molitve in enega
 52 1|            da jej, ko si bedel, in ne ko si spal pa sanjal, da
 53 1|             Umazan si že, hudič pa ne, zalaški oglar." ~Prišlec
 54 1|           odteka voda iz obleke. ~"Ne boš pomazal, vstopi," je
 55 1|          Mati?" Res je, nič več je ne videvam v cerkvi," ugiblje
 56 1|      mineva nejevolja. Posluša. Pa ne sliši samo, kar vidi po
 57 1|           bi le takó bridko prosta ne bilà, tako surovo odkritosrčna
 58 1|           ni moči, ki se sama sebe ne sliši. Ljubi Bog! Česa vsegà
 59 1|       dolga? ~"Čenda."  Morda zato ne, ker ni pričakovala, da
 60 1|            seboj, "o maliču, da ga ne pripoznam v telesu in da
 61 1|        pripoznam v telesu in da ga ne potrdim po basnih. Saj ga
 62 1|      potrdim po basnih. Saj ga res ne! Pa ga moram kot hujšega,
 63 1|     bridkost imel, da jo za spoved ne bom znal pripraviti, ki
 64 1|            bom znal pripraviti, ki ne bo hotela verjeti, da ji
 65 1|        molil, le vdajal se togo: ~"Ne prosim! Oba veva, da, če
 66 1|             da, če bi tudi hotela, ne more več biti. In povedal
 67 1|        Kakor da dremljejo. Ali jih ne bo Sodnik zdajci prebudil: ~
 68 1|      magnam misericordiam tuam..." Ne moli dolgo. Ko prehajajo
 69 1|      povzame spet duhovni psalm in ne zna dalje; "asperges, hysoppo,
 70 1|            čaka duhovni, dokler ga ne prime oglar za rame pa potegne
 71 1|       priprl oči in sklonil glavo. Ne more dalje. Dvigne obraz,
 72 1|      loteva. Čuti, da ga nosijo, a ne ve, kako. Zdaj vidi in ima
 73 1|       Krištof, čez vodé in brezna. Ne boš zabrel, ne boš padel
 74 1|          in brezna. Ne boš zabrel, ne boš padel in se spotaknil.
 75 1|          sta, oče in mati. Živita. Ne vesta več, ne kako dolgo
 76 1|        mati. Živita. Ne vesta več, ne kako dolgo ne čemu. Ali
 77 1|           vesta več, ne kako dolgo ne čemu. Ali se kaj zavedata,
 78 1| neotrnjenega stenja sam duši in da ne more vreči nobene sence.
 79 1|        nobene sence. Morda pa zató ne, ker so stene, pod in tla
 80 1|        visoki nosečnosti. Vikar se ne more pa ne more privaditi
 81 1|    nosečnosti. Vikar se ne more pa ne more privaditi bližini takih
 82 1|          boš pa sam blagoslovil.' ~Ne, tudi blagoslovljena voda
 83 1|           Ali živi?" vpraša vikar, ne da bi opazil, kje leži bolnica.
 84 1|        rute čez lase, da bi se jim ne skuštrali v klobčič, ki
 85 1|         skuštrali v klobčič, ki se ne da razčesati. Žal jim je,
 86 1|       bolezen: dekle spi dokler je ne bo rezko vzdignila srčna
 87 1|           že rahlo streslo? Ali ji ne gredo nekake temne pege
 88 1|            sinje lise v obraz? Ali ne igra krog ust zadnji, smrtni
 89 1|            mu je drugače: kakor da ne opravlja svetega zakramenta,
 90 1|           gluho maziljenje! Saj ji ne bo v življenje. Mrliča mazilim
 91 1|        prekleti, pred zakramentom! Ne poznam te, ne slišim te!
 92 1|         zakramentom! Ne poznam te, ne slišim te! Zakrament ni
 93 1|       cviliti. Vikar se zmede: ali ne bo zdajci slišal tudi, kako
 94 1|           dotaknila... že ve, čemu ne. "Ničemurnost tvoja taka,
 95 1|            sram ni in se sama sebe ne slišiš, kar poveš, surovo
 96 1|          Le s čim je zaslužila, da ne sme več živeti? Da bi se
 97 1|            se pogubila, če je zdaj ne požanješ? Hudičevo delo
 98 1|           Eva, ampak skušnjavec ji ne bo mogel do živega. In če
 99 1|        sveto. Oči gledajo, vidijo. Ne ženskih udov, ne telesa
100 1|           vidijo. Ne ženskih udov, ne telesa dekliškega, neusmiljeno
101 2|   fajmošter sem." ~Bolna, kakor da ne sliši. Ne trene z očesom,
102 2|          Bolna, kakor da ne sliši. Ne trene z očesom, strmi topo,
103 2|            ustnice in oči. Duhovni ne ume, a sluti motno in blodno: '
104 2|           vidi, da je vsa iz sebe. Ne vpije sicer, ne more; nemo
105 2|           iz sebe. Ne vpije sicer, ne more; nemo obtožuje, zlostna,
106 2|      obupana. Obrne glavo v stran, ne mara videti ne slišati. ~"
107 2|            v stran, ne mara videti ne slišati. ~"Neža, ali si
108 2|       potem pa divja, pobesnela: ~"Ne maram, ne maram, ne maram..." ~
109 2|             pobesnela: ~"Ne maram, ne maram, ne maram..." ~Vikar
110 2|   pobesnela: ~"Ne maram, ne maram, ne maram..." ~Vikar ugiblje,
111 2|       togota mu stiska srce. Zakaj ne mara? vprašuje sam pri sebi.
112 2|            sam pri sebi. To vendàr ne more biti. Nikoli ni bilá
113 2|           se noče odreči vsemu, da ne more obžalovati. Ne odreči
114 2|             da ne more obžalovati. Ne odreči ne obžalovati. Le
115 2|         more obžalovati. Ne odreči ne obžalovati. Le čemu se odtrgati,
116 2|           se poslej, če bi živela, ne bi nikoli več ob sobotah
117 2|         česala? Da bi nič več nase ne mislila, ko bo molzla? Norčavosti!
118 2|      poskuša vikar zlepa. ~"Nu, pa ne govoriva o spovedi, če nočeš,
119 2|       posodi. Vso noč v Zadlazu pa ne bo mogel čakati. Le kaj
120 2|            mora nazaj. Zato mu pač ne bo delala take sitnosti,
121 2|            pa bi ga potem, kar Bog ne daj, morala sama nazaj klicati.
122 2|          toplem sočutju: ~"Nu Neža ne veči! Saj pridem rad. Ali
123 2|      pridem rad. Ali sem rekel, da ne bom? Pridem. Le to premisli,
124 2|             Saj je branila, naj ga ne kličejo in naj ne hodijo
125 2|           naj ga ne kličejo in naj ne hodijo ponj tako daleč,
126 2|         bil že Bog dal tako, da bi ne biló treba. Pa so vendàr
127 2|        službe. Nočejo umreti, zato ne marajo, da bi jih previdel,
128 2|          In duhovni jim vedno spet ne ve tolažbe, ne zna vere
129 2|          vedno spet ne ve tolažbe, ne zna vere obuditi, da bi
130 2|           Ves zblojen posluša, ali ne cvili kje v kotu, ali ne
131 2|           ne cvili kje v kotu, ali ne bo zažvižgal bič, ko bo
132 2|      Gospodu, pa naj gre, da otrok ne bo umrl. In gredo, pa že
133 2|         rekel? Nu, Neža, je rekel, ne boj se, veruj... In je šel
134 2|      giblje z ustnami, pa očividno ne ve prave besede. Ko jih
135 2|             se vdajó. A tu in zdaj ne more potrditi, ne more udariti
136 2|          in zdaj ne more potrditi, ne more udariti neusmiljeno.
137 2|       dekle še hujši topa in da je ne more pa ne more sprevesti
138 2|           topa in da je ne more pa ne more sprevesti na pravo
139 2|       Pomejniška, kakoršna je, saj ne bo umela, le zmočena bo
140 2|         intende..." začne moliti. ~Ne domoli. V brezmejnem usmiljenju,
141 2|       maral videti in je rekel, da ne bo otrokom kruha jemal pa
142 2|     prijeti trdo, da se mu opolzka ne izmuzne. "Za čudež, Neža,
143 2|          vidi, da se spozablja, da ne gleda nase in se zopet razgalja.
144 2|         nase in se zopet razgalja. Ne ve si razložiti, kaj počne,
145 2|       razuma in telesnega občutja. Ne véruje, a je sama vera,
146 2|            véruje, a je sama vera, ne upa, a je ves v dopolnjenju,
147 2|            a je ves v dopolnjenju, ne ljubi, in je ves minul v
148 2|     rojstvu je ležal bliže... A se ne oveda nemarnega in nesramnega
149 2|          Thabita kumi!" ~Sliši se, ne pozna lastnega glasu, a
150 2|           moč, lije iz njega in se ne ustavi... Utrgalo se je
151 3|             Vidita duhovnega in ga ne poznata. Bled je kakor krpa,
152 3|           je na posinjelih ustnah. Ne vidi, ne sliši, blede z
153 3|        posinjelih ustnah. Ne vidi, ne sliši, blede z blazno praznimi
154 3|  Christophore," se unaša zmedeni, "ne boj se! Ni angelov, hudiča
155 3|            angelov, hudiča pa tudi ne." "Ne hudiča ne angela,"
156 3|      angelov, hudiča pa tudi ne." "Ne hudiča ne angela," ponavlja
157 3|            pa tudi ne." "Ne hudiča ne angela," ponavlja venomer,