Paragraph

  1 1|          pomočnika ali obhodnika, pa se pripravil s svojo samopašnostjo
  2 1|        zmiril z vikarjem in Bogom pa prosil svojemu nezakonskemu
  3 1|            če že ne za duhovnega, pa vsaj za porabnega in poštenega
  4 1|          smrti na križu odzvonil, pa se zdaj muči v bridkem dvomu,
  5 1|       vzela zima in dolga zmrzál. Pa mu je to noč prej še južna
  6 1|          dejal, da je le incubus, pa ni in so le pljuča vneta
  7 1|          slabosti in usahle moči. Pa ga mine sleherna objest
  8 1|  razsvetljenja in tolažbe drugod. Pa se okrene proti steni, kjer
  9 1|           v meni. Ubil jo bom. Če pa ni, daj, da bom hrepenel,
 10 1|           mu je ud usušil, lakota pa ne!" ~"Lakota, ne misli,
 11 1|       nadaljuje, "lakota lovaška. Pa je človeška, kakor za vsem,
 12 1|           lonica, ki v lazu stoji pa jo deževje pere, da trohni
 13 1|        znotraj in od zunaj prhni. Pa če se mi skomina po mladi
 14 1|   umirajoči, naj jim bom v pomoč, pa sem sam mrtvák z živim usmiljenjem
 15 1|    odrešil si. Ozdravljal s križa pa nisi. Zato ker po človeški
 16 1|          berem, če že ne večkrat, pa vsaj eno pot, da si čutil
 17 1|          svoj neumni gobec odprl, pa se govoriti ni učil! Nisem
 18 1|    govoriti ni učil! Nisem se! To pa veva oba, kolikokrat sem
 19 1|         do te ure še pomislil ni, pa je zdajci stopila predenj.
 20 1|         je videl, vse mu je jasno pa se mu spači obraz; molim,
 21 1|         večkrat. In temu se nisem pa nisem mogel privaditi, tistim
 22 1|           so bili brez krivde ali pa potrebni bolj drugim, kakor
 23 1|       potrebni bolj drugim, kakor pa sebi... Ti si videl, kolikrat
 24 1|           Okusil nisem, odreči se pa tudi nisem mogel in za zadnje
 25 1|         Naj jo poja, naj ji kuri! Pa je mlada, pa je zdrava in
 26 1|         naj ji kuri! Pa je mlada, pa je zdrava in polna. Ima,
 27 1|     Duhovni se je dramil vedro: ~"Pa je le srečno prišel, hlapčič,
 28 1|           in začel glasno moliti. Pa je zvon trpko naglo utihnil,
 29 1|           za vrv, je zmajal zvon, pa mu ga burja pridržuje in
 30 1|        ude in misli. Želi nečesa, pa ne ve, sluti, da mu prihaja
 31 1|     plahim pogledom bega v mraku. Pa je duhovnemu neskončno bridko
 32 1|     skedènj, Petrček, dobiš, umrl pa ne boš. Ščurkov skedènj,
 33 1|         bo.' Tako žena. Duhovnemu pa se pošibe noge v sladki
 34 1|        slast šele sedaj okusil. ~"Pa četudi le v sanjah, Gospod,
 35 1|     skedenj, da bo pel ko zvon." ~Pa se ove: ~"Tebi ne, zato
 36 1|         ne, zato ne moreš vedeti. Pa bom drugače vprašal. Pater
 37 1|         tudi v tem podoben?" ~"Mu pa bom," pove otrok nedolžno. ~"
 38 1|     vratom in poklical v kuhinjo. Pa ga pri priči mine šala in
 39 1|         pokljukaj! Lačen si! Meni pa naj natočijo samo vrč vina." ~
 40 1|        vina." ~In ko deček gre: ~"Pa luč naj prižgó, saj je sredi
 41 1|           pisanja ti ne vem. Zato pa se potrudi. Še mimo tegà
 42 1|    modrosti razodetja, ki je Bog. Pa ti ne bo dano. Do tja boš
 43 1|         božjega življenja modrost pa ti bo gluha, kakor je bila
 44 1|           mu popravlja in pomaga. Pa se obenem pomilovalno zaveda,
 45 1|             Hlapčič bere in bere, pa se mu zatakne in kar ne
 46 1|        ugiblje in razbira duhovni pa obrne nato nejevoljno list
 47 1|        fortis..." ~Beroči utihne, pa se zopet oglasi. Vikar se
 48 1|          beseda. Poredni hlapčič! Pa se je kujal, da se mu ustavlja
 49 1|           Perge, perge! Kar beri! Pa je vikarju pri priči drugače
 50 1|         čudno. 'Prav bere,' vidi, pa sem zdaj jaz, ki gluho branje
 51 1|         bere. "Kakor sem zamižal, pa mu v knjigo ne vidim, že
 52 1|  Prestreza glas, ali je hlapčičev pa ga sliši povedati še huje,
 53 1|     hlapčiča, sedel sam za knjigo pa mi basna praelector maledictus." ~
 54 1|     beseda in se je ovedel. Glej, pa je videl, da ni ne hudiča
 55 1|           bedim, ga ni, ko zaspim pa še prihaja plašit iz temé
 56 1|    smradil. V mrtva ledja ne zna, pa najde, prekleti incubus,
 57 1|        incubus, v glavó in sèn." ~Pa se mu je nova tolažba vnela
 58 1|            Nu, sam videl in čutil pa nisem. To uro zdaj pa vidim.
 59 1|       čutil pa nisem. To uro zdaj pa vidim. Če je hudič, zoprnik
 60 1|           in ženskah selenitskih, pa nikoli popolnoma zares imel:
 61 1|           moško, zdaj žensko teló pa lega nečisto k spečim, da
 62 1|           bedel, in ne ko si spal pa sanjal, da si lačen, in
 63 1|          ga oznanjajo, Gospod! Ti pa jaz veva, da ga ni. S telesom
 64 1|           kar objestno nato: ~"Če pa je, dovoli mu! Iz sap, ki
 65 1|   sproščeno. "Umazan si že, hudič pa ne, zalaški oglar." ~Prišlec
 66 1|        Prišlec je medló pozdravil pa se ogledoval, kam bi se
 67 1|       Tvoja sestra? Ta kramp? Kaj pa jo je prijelo?" ~Oglar zmigne
 68 1|             Oglar zmigne z rameni pa meni, da bo težko kaj z
 69 1|           cunje raz sebe pometala pa hoče posili v senóžet grabit. ~"
 70 1|      Bodilj!" potrdi vikar. Potem pa se vznevolji, čemu mož ni
 71 1|          gre osorno beseda, "kako pa jaz, ki sem brbljav in star,
 72 1|           ki sem brbljav in star, pa ta otrok tu, ki nimam pri
 73 1|        mineva nejevolja. Posluša. Pa ne sliši samo, kar vidi
 74 1|        posnel plaz s poti v grapo pa se je nato ves božji ljubi
 75 1|        naj mu dadé jesti in piti. Pa ga gleda, kako zalaga, in
 76 1|      brata negodnega in zmešanega pa sestró redi. Ta jim kuha,
 77 1|    Poštena in prava je, kakor žir pa sir, čedna in životna. Če
 78 1|        češ da se ob sobotah češe, pa do dekliškega, da nase misli,
 79 1|          bo tako hudo? ~"Čenda."  Pa blede da se ji? ~"Čenda."  "
 80 1|      obnemoreva?" ~"Čenda."  "Jej pa molči!" vzklikne nejevoljno
 81 1|            česar je treba na pot. Pa ni bridkosten zaradi pomejniške
 82 1|         po basnih. Saj ga res ne! Pa ga moram kot hujšega, spričo
 83 1|           pripodi, ko začuti smrt pa se žene, da bi šlo vse po
 84 1|           Komaj z oljem ga udušiš pa izluščiš iz kože. Kot kuščar.
 85 1|        tem svetem gnevu brez moči pa se zdrznil v novi grozi. ~"
 86 1|         deklino Zadlazom. "Pridem pa jo najdem mordà še živo
 87 1|         živo in celó pri zavesti, pa bom spet tisto bridkost
 88 1|      obrnil k oglarju in hlapčetu pa velel kratko: ~"Pojdimo!"
 89 1|           in nato isto pot nazaj. Pa se je otresel sitnosti in
 90 1|           je hitel zvoniti, potem pa je kakor pozabil. Noč, ki
 91 1|          dvesto korakov nad vodó, pa je vendar imel vsak trenutek
 92 1| hudournikov, ki rjovejo v dnu ali pa divje sekajo s strmin čez
 93 1|    angulos, angelos, angulos..." ~Pa mu vstane v živem prividu
 94 1|     oblake in temó. Oblak in temà pa se nekje na sredi, kjer
 95 1|          počasi. 'Cerkveni božji, pa taki,' se čudi vikar. 'Saj
 96 1|            ko vikar molči. Otroka pa je prijel za roko in ga
 97 1|         ga ne prime oglar za rame pa potegne za seboj... ~Spet
 98 1|        začutil, da ga žeja. Potem pa se mu zdi, da se obli breg,
 99 1|            pravi incubus iz sanj. Pa spozna duhovni in ugane,
100 1|         vreči nobene sence. Morda pa zató ne, ker so stene, pod
101 1|      nosečnosti. Vikar se ne more pa ne more privaditi bližini
102 1|        pogrnila je prav. Vodo boš pa sam blagoslovil.' ~Ne, tudi
103 1|      Kakor mrtva leži dekle; Živa pa je. Obraz ji rdi v visoki
104 1|          se le taji in da le spi. Pa duhovni pozna to bolezen:
105 1|           osupne in pokrije bolno pa meni kratko proti ženi: ~"
106 1|          verski in cerkovni. Zdaj pa mu je drugače: kakor da
107 1|        mazilim za smrt in grob." ~Pa se ove skušnjavca, ki mu
108 1|      vsegamogočni Bog ni mrtev." ~Pa mu je, kakor da sliši iz
109 1|           in sem tvoj ljubej..." ~Pa se vname v prestrašni žalosti,
110 2|             spregovori spet vikar pa se čudi, da dekletu bega
111 2|        sveto olje sem te dal..." ~Pa mu beseda zamre na ustnah;
112 2|           blodno: 'Incubus... ali pa moški; če bi se ji v spanju
113 2|         se ji v spanju približal, pa bi ga zdajci zbujena videla,
114 2|      oljem sem te mazilil.' ~Nato pa naglas, kakor da je že prej
115 2|         prej govoril tako: ~"Zdaj pa te bom spovedal, Neža, kakor
116 2|         božja volja in zapoved." ~Pa jo vidi, da je vsa iz sebe.
117 2|           pameti?" prosi duhovni. Pa se dekle obrne živo, kakor
118 2|           je preteče mirna, potem pa divja, pobesnela: ~"Ne maram,
119 2|        poskuša vikar zlepa. ~"Nu, pa ne govoriva o spovedi, če
120 2|         kako preložil. Tako slaba pa tudi ni videti, je mordà
121 2|          Naj dekle le roko stegne pa prime tu-le na prsih. Skozi
122 2|            kako mu hrope. Takšen, pa je le vstal na pot po snegu,
123 2|         posodi. Vso noč v Zadlazu pa ne bo mogel čakati. Le kaj
124 2|          take sitnosti, da bi šel pa bi ga potem, kar Bog ne
125 2|        tako, da bi ne biló treba. Pa so vendàr šli ponj... ~Beseda
126 2|          užaljeno, ubito, živčno: pa da so šli ponj, da jo je
127 2|           brezbrižna, topa. ~"Ali pa poslušaj," začne drugače. "
128 2|          Vsak mesec tečete, ta je pa dvanajst let vsak dan, spremisli.
129 2|          let vsak dan, spremisli. Pa je slišala o Jezusu, je
130 2|       upala od spredaj v obličje, pa se dotaknila njegove obleke.
131 2|            In tako je biló. Jezus pa je čutil. Kako je čutil?
132 2|           bil načelnik v shodnici pa mu je hči za smrt zbolela.
133 2|       zbolela. Le hiti h Gospodu, pa naj gre, da otrok ne bo
134 2|       otrok ne bo umrl. In gredo, pa že pridejo iz hiše povedati,
135 2|     povedati, da je čečica umrla. Pa je rekel Gospod Jezus...
136 2|           lice, giblje z ustnami, pa očividno ne ve prave besede.
137 2| spregovori narejeno užaljeno, "ti pa o nogáh, črednik Neža! Lepa
138 2|       večer zalijejo obuvalo..." ~Pa vidi, da je dekle še hujši
139 2|       hujši topa in da je ne more pa ne more sprevesti na pravo
140 2|           ob sobotah se je česala pa kadar je molzla, je nase
141 2|         molzla, je nase mislila.. pa je za Gospodom pritekla,
142 2|           se je usmili in pomaga. Pa je ni maral videti in je
143 2|         ne bo otrokom kruha jemal pa ga psom metal. Pa je rekla
144 2|           jemal pa ga psom metal. Pa je rekla žena: Gospod, kaj
145 2|           rekla žena: Gospod, kaj pa psički? Saj smejo pobrati
146 2|       nagnil glavo bolni k ustom. Pa začuti, da se mu je obesila
147 3|            da bi mu bila v pomoč. Pa jo strahuje: ~"Da si videla?
148 3|      Strašen smeh ga lomi. Ženska pa je zastokala, se zvila in
149 3|        boj se! Ni angelov, hudiča pa tudi ne." "Ne hudiča ne
150 3|       ustnah pena, žolč in kri. ~"Pa si le," mu gre hripavo izpoved, "
151 4|     nevrednega očeta negodni sin, pa je živel in rasel. In ko