Paragraph

  1 1|          Sveti, Močni smrtni, če mu le ne bo in tudi to pot
  2 1|          zmaličil in ubil, kakor mu je že nekoč eno, siromaka
  3 1|         dobravi pod trgom, da bi mu uro Gospodnje smrti na križu
  4 1|         poslal otroka zvonit, ki mu utegne peklenski malič zvon
  5 1|       Povedal je mrtvo, kakor se mu je spočelo v spominu in
  6 1|        umirajoče predvidevat, da mu je zdaj tako, kakor da se
  7 1|         zima in dolga zmrzál. Pa mu je to noč prej še južna
  8 1|        pljuča in jih opasala, da mu zdaj hropejo in sigajo kakor
  9 1|   občutjem močne samozavesti, da mu skušnjava poltenih misli
 10 1|          mine sleherna objest in mu je nadležno hudó. Noče in
 11 1|         biló, kar je prešlo. Žal mu je, da je minilo, kot strašno
 12 1|     odpre. Ne bere, a se ové, da mu je iskati razsvetljenja
 13 1|          to veš, da nisem, ki se mu je ud usušil, lakota pa
 14 1|      usmiljenjem in mrzlo rokó," mu gre še dalje pravda z nevidnim
 15 1|         V štoli me je videl, vse mu je jasno pa se mu spači
 16 1|     videl, vse mu je jasno pa se mu spači obraz; molim, opominjam
 17 1|        se prečudno naglo zgošča, mu je v nadlego. Ové se slabega
 18 1|          vrv, je zmajal zvon, pa mu ga burja pridržuje in ne
 19 1|       naslonil v stolu. Prijetno mu je, nekakšen sladek mraz
 20 1|          nekakšen sladek mraz se mu prelija po telesu, potem
 21 1|         prelija po telesu, potem mu je zopet toplo. Trudnost,
 22 1| neskončno neznaten in ves mrtev, mu veže ude in misli. Želi
 23 1|      nečesa, pa ne ve, sluti, da mu prihaja nekako čudno. Oveda
 24 1|         čudno. Oveda se kraja, a mu je le, kakor da je nekje
 25 1|          tuji luči. Iz nevidnega mu je, kakor da se je nekdo
 26 1|        ves obraz posinjel, in se mu zbudi spoznanje, da je vendar
 27 1|   spregovoril, je čutil, kako se mu je izlilo iz srca in prešlo
 28 1|          prešlo nad otroka. Zdaj mu je, kakor da je ves sam
 29 1|         se hoče. Tolik blagoslov mu je iz sanj za dolga desetletja
 30 1|         po pravici. Meniš li, da mu boš tudi v tem podoben?" ~"
 31 1|       boš tudi v tem podoben?" ~"Mu pa bom," pove otrok nedolžno. ~"
 32 1|     priči mine šala in moč. Tako mu je, kakor da se mu je vse
 33 1|          Tako mu je, kakor da se mu je vse srce usušilo in vsa
 34 1|     Veter, ki šumi krog vogalov, mu venomer zopet kliče v spomin
 35 1|        vedrost. Tudi jedel je in mu je teknilo. Priljudno in
 36 1|           Trudoma zloguje, vikar mu popravlja in pomaga. Pa
 37 1|      Hlapčič bere in bere, pa se mu zatakne in kar ne more dalje.
 38 1|       bere brez pomoči in gladkó mu gre beseda. Poredni hlapčič!
 39 1|   hlapčič! Pa se je kujal, da se mu ustavlja gluho branje! Bere,
 40 1|         Kje je vzel in našel, da mu gre od rok, kakor da naj
 41 1|            Kakor sem zamižal, pa mu v knjigo ne vidim, že je
 42 1|          v potrdilo, da je tako, mu bere nepoznani preklicanec. ~"
 43 1|        capistro..." ~Zasoplenemu mu je pošla bogata beseda in
 44 1|          norčavega branja, da so mu bile spet le sanje ustvarile
 45 1|          v glavó in sèn." ~Pa se mu je nova tolažba vnela in
 46 1|    človeka prenese v daljavo, da mu vzame ud, okrni moštvò in
 47 1|       svojih vernikov, ki naj se mu za praznik in nedeljo posté
 48 1|          Mahoma je prepričan, da mu je do zadnjega jasno in
 49 1|         nato: ~"Če pa je, dovoli mu! Iz sap, ki so se zunaj
 50 1|     omahnil. Zelenkasta bleščava mu je posvetila v mrak, votel
 51 1|      obrnil, ker je videl, da se mu odteka voda iz obleke. ~"
 52 1|           je velel duhovni in se mu dvignil naproti. "Ali je
 53 1|          noči in megli. ~"Ti že, mu gre osorno beseda, "kako
 54 1|      potisne na stol. Ukaže, naj mu dadé jesti in piti. Pa ga
 55 1|        Meus! Vir simplex. Mar so mu plazovi, ki je kakor pomejniški
 56 1|         marveč iz žalosti, ki se mu je zopet obudila v misli. ~"
 57 1|          vikar je začutil, da se mu zopet vnema tista sveta
 58 1|       stare nadležnosti. Odročno mu je. Sprva mora iz trga nizko
 59 1|         angelos, angulos..." ~Pa mu vstane v živem prividu slika:
 60 1|        je oznojil. Ta slabost se mu zdaj zgošča v križu; čuti
 61 1|     kostenico; zamolklo vreže in mu grabi v vse ude in jih mrtvi.
 62 1|          in jih mrtvi. Celó kožo mu drveni, ima občutek, da
 63 1|          drveni, ima občutek, da mu je ves obraz prevlekla ledena
 64 1|       zakrili z rokami. Zvonilec mu zvenčeč odleti v dno. ~"
 65 1|       Potoglavo gre vikar. Zopet mu je gorko, a sapa mu pohaja.
 66 1|        Zopet mu je gorko, a sapa mu pohaja. Kljubuje, je priprl
 67 1|          da ga žeja. Potem pa se mu zdi, da se obli breg, goličava
 68 1|         njegov je nesel njega in mu varoval pot. Hel, Keloim,
 69 1| pozdravil obredno in hlapčič, ki mu streže, je odgovoril: ~"
 70 1|         nad vrati. Siv dedec, ki mu je droban in brezzobi obraz
 71 1|          njej." ~Težka zatohlost mu pade na pljuča in ga zdraži
 72 1|   bližini takih žensk. Zoprne so mu. Ta čas se kroti: 'Potrpni
 73 1|      Nosna ženska stegne roko in mu pokaže na nizka vrata, ki
 74 1|   poudarkom. Da je prišel, kakor mu Gospod naroča, duhovnemu
 75 1|          bo satan in odvzeta naj mu bo vsa moč do bolnega, ki
 76 1|         odgovori hlapčič. ~Vikar mu migne, naj se umakne. Nato
 77 1|          svojim tegobnim životom mu je v pomoč. Kakor nekoč
 78 1|      verski in cerkovni. Zdaj pa mu je drugače: kakor da ne
 79 1|         Pa se ove skušnjavca, ki mu obupno misel prišepetuje,
 80 1|  vsegamogočni Bog ni mrtev." ~Pa mu je, kakor da sliši iz sosedne
 81 1|    žalostno sam s seboj. Obličje mu je vse spremenjeno, neskončno
 82 2|          olje sem te dal..." ~Pa mu beseda zamre na ustnah;
 83 2|         so ga usta. Mrtva togota mu stiska srce. Zakaj ne mara?
 84 2|    trojni mezlan bo čutila, kako mu hrope. Takšen, pa je le
 85 2|   pokorni hlapec bo do zadnjega, mu je tako ukazal. Tu na svojem
 86 2|         in tešč mora nazaj. Zato mu pač ne bo delala take sitnosti,
 87 2|   trapoto tako bega umirajoče in mu jih vleče izpod rešilne
 88 2|  pristopila od zadaj, kako bi se mu neki upala od spredaj v
 89 2|       bil načelnik v shodnici pa mu je hči za smrt zbolela.
 90 2|       silneje, z grozo greha, ki mu pravimo, da je proti svetemu
 91 2|         mora prijeti trdo, da se mu opolzka ne izmuzne. "Za
 92 2|       Očeta..." ~Sredi v molitev mu spregovori dekle: ~"Tisto
 93 2|          ustom. Pa začuti, da se mu je obesila krog vratu, ga
 94 2|       smrti. Nepoznano ugodje se mu prelija iz duše v telo,
 95 2|       duše v telo, v vse čutnice mu grabi nekakšna sveta poltenost,
 96 2|           ko je bil zaspal in se mu je sanjalo, ga prešinja
 97 2|     nepoznana slast in bolečina, mu jemlje vso moč, lije iz
 98 3|         ni božjega angela, da bi mu strojil kožo kakor irhovino. ~"
 99 3|          Bled je kakor krpa, krč mu žene glavo, pena mu je na
100 3|          krč mu žene glavo, pena mu je na posinjelih ustnah.
101 3|      žena in hoče k njemu, da bi mu bila v pomoč. Pa jo strahuje: ~"
102 3|          pestml. Kakor obsedencu mu je na ustnah pena, žolč
103 3|        žolč in kri. ~"Pa si le," mu gre hripavo izpoved, "si!