Paragraph

 1 1|        stari duhovni, kakó močnó ga je vzela zima in dolga zmrzál.
 2 1|       moko nabit ovčji meh in da ga zbada od srcá do pod lopatico.
 3 1|          duhu nečedne sle, ki se ga je naučil bati se in krotiti
 4 1|        naučil bati se in krotiti ga z močnim odrokom in sveto
 5 1|      slabosti in usahle moči. Pa ga mine sleherna objest in
 6 1|       Ecce, theologus! -- glejte ga, bogoslovca, kako je svoj
 7 1|       vrv, je zmajal zvon, pa mu ga burja pridržuje in ne pusti,
 8 1|        otrok za smrt bolan. Duši ga; s plahim pogledom bega
 9 1|         verjame, a mati reče, da ga bo zadušilo. In duhovni
10 1|       mater: 'Janez, ozdravil si ga. Svetloba je šla s tvojih
11 1|        in poklical v kuhinjo. Pa ga pri priči mine šala in moč.
12 1|       Vrč vina. In segrejejo naj ga!" ~Vino je utolažilo vikarju
13 1|    utolažilo vikarju bolečino in ga zdravó prebudilo v prijetno
14 1|      grški T e t r a c t y s, ki ga oznanja "zlata" Pitagorova
15 1|         Dva in sedemdeset, kakor ga je angel Raziel razodel
16 1|       zopet pred otroka. Vedrost ga popušča, dremavo brezbrižen
17 1|     Vikar se čudi dremoten. 'Lej ga, bere brez pomoči in gladkó
18 1|        glas, ali je hlapčičev pa ga sliši povedati še huje,
19 1|       stegnil vikar rokó čezenj, ga blagroval in blagoslavljal: ~"
20 1|          zabrel. O, kadár bedim, ga ni, ko zaspim pa še prihaja
21 1|     križajo, vznak poklanjajo in ga nenaturno kot svojega ljubeja
22 1|        je Bogu takega igrca, kot ga imajo kralji... Bom še jaz
23 1|         smrti takó verjel: ~"Naj ga oznanjajo, Gospod! Ti pa
24 1|       Gospod! Ti pa jaz veva, da ga ni. S telesom in mesom ga
25 1|        ga ni. S telesom in mesom ga ni." ~In kar objestno nato: ~"
26 1|   Duhovni molči. Kroti sapo, ker ga hoče zbadati. Vpraša tiho,
27 1|       gleda vikar na moža, prime ga za rame in potisne na stol.
28 1|        mu dadé jesti in piti. Pa ga gleda, kako zalaga, in ga
29 1|        ga gleda, kako zalaga, in ga je vesel. ~"Meus! Vir simplex.
30 1|       sam s seboj, "o maliču, da ga ne pripoznam v telesu in
31 1|         pripoznam v telesu in da ga ne potrdim po basnih. Saj
32 1|        ne potrdim po basnih. Saj ga res ne! Pa ga moram kot
33 1|        basnih. Saj ga res ne! Pa ga moram kot hujšega, spričo
34 1|          Kot klop. Komaj z oljem ga udušiš pa izluščiš iz kože.
35 1|    kuščar. Z razbeljenim železom ga moraš prijeti, da popusti,
36 1|          živega Boga! Tak daj mi ga takega, kakor ga ni, s telesom.
37 1|          daj mi ga takega, kakor ga ni, s telesom. Manj ga bom
38 1|     kakor ga ni, s telesom. Manj ga bom obrajtal, primem ga
39 1|          ga bom obrajtal, primem ga in pretepem... carmino,
40 1|       kolena. Vstane, se ove, da ga stresa mraz. Potno srajco
41 1|          pa je prijel za roko in ga vodi kot oče sina. ~V Koritih
42 1|          in čaka duhovni, dokler ga ne prime oglar za rame pa
43 1|         pri priči je začutil, da ga žeja. Potem pa se mu zdi,
44 1|        da je oglarju v rokah, ki ga je zadel, kakor mati otroka.
45 1|       Nekakšna pijana vedrost se ga loteva. Čuti, da ga nosijo,
46 1|   vedrost se ga loteva. Čuti, da ga nosijo, a ne ve, kako. Zdaj
47 1|      spregleda, vidi luči. Oglar ga je spustil na tla pred ljudmi,
48 1|          duhovnikov plašč, da bi ga poljubila. Vikar ju pozna:
49 1|        je stegnil po njem oglar, ga prijel kakor mačko in potisnil
50 1|   zatohlost mu pade na pljuča in ga zdraži v suh kašelj. V mrtvem
51 1|         da skruni. Strašna misel ga bega: ~"Gluha molitev in
52 1|          bal, nobene zarotbe, da ga zmelje kot malin? Gospodar
53 2|         je stopil k nogam, da bi ga laže in lepše videla in
54 2|          spanju približal, pa bi ga zdajci zbujena videla, tako
55 2|          je bolan. Poleg duševne ga grabi tudi telesna bolečina.
56 2|       Žejen je, sama grenkoba so ga usta. Mrtva togota mu stiska
57 2|       res ni močne besede, da bi ga ugnala in ukrotila! ~Zopet
58 2|        ukazal. Tu na svojem srcu ga nosi v zlati posodi. Vso
59 2|        sitnosti, da bi šel pa bi ga potem, kar Bog ne daj, morala
60 2|        sebe. Saj je branila, naj ga ne kličejo in naj ne hodijo
61 2|       vikar zapeljivca. Kar vidi ga, škodoželjnega, zloveščega.
62 2|        rešilne roke. Kolne, roti ga: ~"Samael, Mahazael, Bethaga,
63 2|        bo otrokom kruha jemal pa ga psom metal. Pa je rekla
64 2|        mu je obesila krog vratu, ga objela in vleče k sebi.
65 2|          je zdajci osula nadenj, ga obsenčila, spočela ga za
66 2|    nadenj, ga obsenčila, spočela ga za nezaslišano delo. Bog
67 2|    spočetju. Vedno bolj krčevito ga prižema in vleče ženska
68 2|         mezlan in prtenino, duši ga presunljivi vonj razvnetega
69 2|      zaspal in se mu je sanjalo, ga prešinja nepoznana slast
70 3|      soseda. Vidita duhovnega in ga ne poznata. Bled je kakor
71 3|          hudiča..." Strašen smeh ga lomi. Ženska pa je zastokala,
72 4|       svoje lovke po njem. Hudič ga je v zanko ujel. V tridesetem
73 4| tridesetem letu njegove starosti ga je pijanega od razuzdane
74 4|         varne poti nad prepad in ga treščil vanj...~ ~