| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Thabiti Kumi IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Paragraph
1001 2 | skrivnosti, ki je kakor tista obredna pri povzdigovanju, ko Gospodova 1002 1 | Janez Potrebujež, je bil obsedel sam s težko knjigo na mizi, 1003 3 | strese s pestml. Kakor obsedencu mu je na ustnah pena, žolč 1004 2 | zdajci osula nadenj, ga obsenčila, spočela ga za nezaslišano 1005 2 | vpije sicer, ne more; nemo obtožuje, zlostna, užaljena, obupana. 1006 1 | žalosti, ki se mu je zopet obudila v misli. ~"Kaj sem se prej 1007 2 | ve tolažbe, ne zna vere obuditi, da bi se vdali. Mrtvo, 1008 2 | še bridkeje, žalostno do obupa. 'Nisem bil incubus, Neža, 1009 2 | obtožuje, zlostna, užaljena, obupana. Obrne glavo v stran, ne 1010 1 | se ove skušnjavca, ki mu obupno misel prišepetuje, roti: ~" 1011 2 | leto vsak večer zalijejo obuvalo..." ~Pa vidi, da je dekle 1012 1 | pričo vse angele, nadangele, očake, preroke, apostole, mučence, 1013 1 | privaditi, tistim očitajočim očem, ko so vzele slovo. Še iz 1014 2 | da ne sliši. Ne trene z očesom, strmi topo, izprašuje molče. ~" 1015 1 | gredó z očmi za teboj in očitajo molče. Tako, glej, sem doživel 1016 1 | mogel privaditi, tistim očitajočim očem, ko so vzele slovo. 1017 2 | lice, giblje z ustnami, pa očividno ne ve prave besede. Ko jih 1018 1 | da se ne bo nikoli več ne oddahnil ne odpočil. ~Že mesec dni 1019 2 | dekle, stegne roke izpod odeje, jih sklene in prosi: ~" 1020 1 | budila, potegne neobzirno odejo raz bolno dekle in jo neusmiljeno 1021 1 | dekle. Brez gibov leži, odeta z ovčjim kožuhom do vratu, 1022 1 | usmilil in sklenil, da bo odgojil otroka, če že ne za duhovnega, 1023 1 | hlapčič, ki mu streže, je odgovoril: ~"In vsem, ki bivajo v 1024 1 | pokazal: ecce vulnus! in je odgovorilo, kakor amen na molitev: 1025 1 | svojim opravilom. Kakor je odgrnil, tako leži bolno dekle še 1026 1 | prosta ne bilà, tako surovo odkritosrčna in nedostojno robata v besedi 1027 1 | meni kratko proti ženi: ~"Odkrivaj sproti!" ~Moli, naj odpusti 1028 1 | kakor noč. Prav toliko je odkrivala kraj, da je bil videti neznansko 1029 1 | rokami. Zvonilec mu zvenčeč odleti v dno. ~"Otroka primi," 1030 1 | hočeš iti, rotijo, da ne odnehaj, gredó z očmi za teboj in 1031 1 | nikoli več ne oddahnil ne odpočil. ~Že mesec dni od svetih 1032 1 | kuha, da polje in vpije po odpočitku v ženski. Naj jo poja, naj 1033 1 | moliti duhovni smrtni psalm, odpoje in bere dolgo in s poudarkom. 1034 2 | izkušnje, da je to zadnji odpor. Kadar začnó na nogé misliti 1035 1 | praelector mi," govori, "odpri in beri! Da še ne umeješ, 1036 1 | Vikar odpre oči in vidi. Odprla so se vrata in vstopil je 1037 1 | udari v knjigo, ki leži odprta pred njim. "Iz te učenosti 1038 1 | stresel hišo v temeljih. V odprtih vratih je vstal črn, zavaljen, 1039 1 | Sneg!" Dvigne obraz, z odprtimi ustnami lovi. Kar pri priči 1040 1 | Odkrivaj sproti!" ~Moli, naj odpusti Vsemogočni bolnici po zakramentu 1041 1 | ozdraveli in bi jim bili grehi odpuščeni. Prosi Boga, da bi bolni 1042 1 | nejevoljno duhovni in hiti odrejati in pripravljati, česar je 1043 1 | Ko si na križu umiral, odrešil si. Ozdravljal s križa pa 1044 1 | vekov in ves svet si prišel odrešit. Distinguo. Hudič te je 1045 1 | spomnil stare nadležnosti. Odročno mu je. Sprva mora iz trga 1046 1 | se in krotiti ga z močnim odrokom in sveto molitvijo, s postom 1047 1 | sobo. Zdajci zavpije in odskoči. Zagledal je nekaj groznega. 1048 1 | misel prišepetuje, roti: ~"Odstopi, fugite partes adversae! 1049 1 | ker je videl, da se mu odteka voda iz obleke. ~"Ne boš 1050 2 | ne obžalovati. Le čemu se odtrgati, le kaj pogrešiti? Grehu 1051 1 | Amovit mihi famulum... odvedel mi je hlapčiča, sedel sam 1052 3 | super angulos... vetrove so odvezali za sodbo..." ~Spregleda 1053 2 | izpoved, jo uči in tolaži in odvezuje. In zdajci jo sliši govoriti 1054 1 | Uničen naj bo satan in odvzeta naj mu bo vsa moč do bolnega, 1055 1 | Gospodnje smrti na križu odzvonil, pa se zdaj muči v bridkem 1056 1 | oče sina. ~V Koritih so. Ogabno topla ploha jih zajame. 1057 1 | pove po svoje, da je kakor ogenj, da blede in je vse cunje 1058 1 | le nesrečni bebasti brat oglarjev. Človeče je zacvililo kot 1059 1 | bridkosten zaradi pomejniške oglarjeve nerodnosti, marveč iz žalosti, 1060 1 | sliši samo, kar vidi po oglarjevi besedi: kakor grablje ježa 1061 1 | Beroči utihne, pa se zopet oglasi. Vikar se čudi dremoten. ' 1062 1 | je medló pozdravil pa se ogledoval, kam bi se obrnil, ker je 1063 1 | se je usipal nadenj kar ogljušljiv šumot od vseh strani hnadu:( 1064 1 | bivajo v njej." ~Iz medlega ognja na ognjišču kipi moreč dim, 1065 1 | začel pripravljati starec za ognjem, da bi vstal z ognjišča. ~ 1066 1 | njej." ~Iz medlega ognja na ognjišču kipi moreč dim, polni prostor 1067 1 | dan, da vse opere, kar je ognusil véliki prasec." ~"Prasec," 1068 1 | je pogrnila na polici pri oknu, postavila dvoje sveč in 1069 1 | knjigi, da razvozla pismo v okrajšavah: ~"Tali modo cognoscetis 1070 1 | in tolažbe drugod. Pa se okrene proti steni, kjer visi razpelo, 1071 1 | za mladih let se je nato okrenil na pot v noč in grapo po 1072 1 | daljavo, da mu vzame ud, okrni moštvò in ujalovi žensko, 1073 1 | zajame s palcem svetega olja in se nizko skloni nad posteljo. 1074 1 | z nizkim, črnim stropom. Oljenica, ki jo polnijo z nekakim 1075 1 | modo cognoscetis facile omn potetism usqq apparuisse 1076 1 | ušesih, na ustnicah in v omočeni duši. "Quattuor angelos 1077 1 | sajast, a duhovnemu venomer ona ista močna svetinja, kakor 1078 1 | preoblači, in meni videti onega drugega iz sanj. ~"Le kaj 1079 1 | se pošibe noge v sladki onemoglosti. Ko je spregovoril, je čutil, 1080 1 | južna legla na pljuča in jih opasala, da mu zdaj hropejo in sigajo 1081 1 | usqq apparuisse virtute et opation semper efficacism, p nm 1082 1 | nekdo prižgal svečo. Vikar opazi žensko, ki je pogrnila na 1083 1 | vpraša vikar, ne da bi opazil, kje leži bolnica. Nosna 1084 2 | ležala mrtva..." ~Prestane, opazuje bolno, ki drgeta, pripoveduje 1085 1 | uro, noč in dan, da vse opere, kar je ognusil véliki prasec." ~" 1086 2 | mora prijeti trdo, da se mu opolzka ne izmuzne. "Za čudež, Neža, 1087 1 | se mu spači obraz; molim, opominjam prizanesljivo, naj se kesa 1088 1 | in stopi v mrki prostor. Opoteče se vanj, ki je za stopnjo 1089 1 | vdajo na videz; a ko si opravil in hočeš iti, rotijo, da 1090 1 | obrne duhovni za svojim opravilom. Kakor je odgrnil, tako 1091 1 | je drugače: kakor da ne opravlja svetega zakramenta, marveč 1092 2 | je zbudila bolnici oči: oprezujejo zavzeto, nezaupljivo. Duhovni 1093 Motiv| historiae margine compererat, orationis contenui admiscere asus 1094 1 | sanjah vsaj bi me še rad oskrunil, mazal in smradil. V mrtva 1095 2 | da je bilà v nezavesti oskrunjena, utrgana s silo.' In še 1096 3 | videla? S tem, kar vlačiš že osmi mesec? Z drobom svojim hudiča..." 1097 1 | in megli. ~"Ti že, mu gre osorno beseda, "kako pa jaz, ki 1098 1 | šibkeje šume vode, vedno ostrejše je ozračje. Potoglavo gre 1099 2 | Kristusova, se je zdajci osula nadenj, ga obsenčila, spočela 1100 2 | ustnah; nekaj nepopisno osuplega je leglo dekletu v obraz, 1101 1 | je vsako toliko ustavil osuplo, da bo z glavo zadel v čer, 1102 1 | neusmiljeno razgali. ~Vikar osupne in pokrije bolno pa meni 1103 2 | vsakdanje: ~"Kadar začnejo noge otekati..." ~Duhovni ve iz izkušnje, 1104 1 | trde noči se bo, sirota, otepal, toliko zvest cerkvenec 1105 1 | mrtve, hladne... otroci, otročnice, matere... sami taki, ki 1106 3 | išče oglarju v obraz in otroški ženi v tegobni život. Izprašuje 1107 1 | da je stegnil roko nad otroško posteljo, sliši in se mora 1108 1 | Neža, konj! Hlapec ti ovčarski! Da te prav nič sram ni 1109 1 | sigajo kakor z moko nabit ovčji meh in da ga zbada od srcá 1110 1 | Brez gibov leži, odeta z ovčjim kožuhom do vratu, z ruto 1111 1 | Nič kaj jasno se ne more ovedeti, kaj je z njim, kako je 1112 1 | pod bregom in laja izza ovinkov. Prav takó se je vsako toliko 1113 2 | tudi le njegovih oblačil, ozdravela bom. In tako je biló. Jezus 1114 1 | mazili s svetim oljem, da bi ozdraveli in bi jim bili grehi odpuščeni. 1115 1 | sliši ihteti mater: 'Janez, ozdravil si ga. Svetloba je šla s 1116 1 | križu umiral, odrešil si. Ozdravljal s križa pa nisi. Zato ker 1117 1 | smrti takó verjel: ~"Naj ga oznanjajo, Gospod! Ti pa jaz veva, 1118 1 | slišal, kakor o strahotah, oznanjenih v knjigah prirode, kakor 1119 1 | koži, od slabosti se je oznojil. Ta slabost se mu zdaj zgošča 1120 1 | vode, vedno ostrejše je ozračje. Potoglavo gre vikar. Zopet 1121 1 | zastaja. Oglar se vsako toliko ozre po njem, čaka, gre dalje, 1122 1 | opation semper efficacism, p nm avor Trigrammaton et 1123 1 | Naj počiva, potepenec! In pace!" -- ~Pol ure pozneje je 1124 3 | kot, se smeje norsko in pači. Vikar bruhne še sam v krohot. 1125 2 | vekomaj!" poje duhovni, pada, se gubi v molk in prazno 1126 1 | kopičita in mrtvo vrtinčita in padata. Prav nobene groze ni v 1127 Motiv| admiscere asus est, ut nunc paene universi libri teneant Thalita, 1128 1 | Pa bom drugače vprašal. Pater tuus, tvoj oče, fantič! 1129 1 | habentes, nullius vel paucae sunt generationis." ~Ta 1130 1 | padel in se spotaknil. A pazi se pošasti v vodàh! Petó 1131 1 | jezni zarotbi, "porcarie pedicose, creatura infima, Basilisce, 1132 1 | ji ne gredo nekake temne pege in sinje lise v obraz? Ali 1133 1 | nevoščljivosti o maliču iz pekla: ~"Nisi zmogel, nisi ujel 1134 1 | sibi diabolicum... češčenja peklenskega si želi... ~"Loquacitas 1135 1 | otroka zvonit, ki mu utegne peklenski malič zvon pridržati in 1136 1 | cerkovnemu petelinu proti peklenskim močem. Ne daj se, da bi 1137 3 | Et... tenens manum..., pellae... ait illi: talitha kumi, 1138 1 | Tetragrammaton et filior Penta grammaton, i. e. in natura 1139 1 | vstaja v mrtvi in prazni pesmi: angelos ventos terrae tenentes... ~ 1140 1 | stegnil roke. Stisnil jih je v pesti, kakor da hoče strahovati. ~" 1141 3 | Vzraste, stegne roke, strese s pestml. Kakor obsedencu mu je na 1142 1 | razmajaj kljun cerkovnemu petelinu proti peklenskim močem. 1143 1 | Soseda je, jecljava Urša. Petkrat ji je krstil v šestih letih. 1144 1 | svetega Valentina v letu petnajststošestinpetdesetem. ~Stari spokornik "hlapec 1145 1 | pazi se pošasti v vodàh! Petó ti zalezujejo, vse črnó 1146 1 | srcu. 'Ščurkov skedènj, Petrček, dobiš, umrl pa ne boš. 1147 1 | je Tobija, Saro in taščo Petrovo, da bi zopet živela zdrava 1148 1 | kakor mati otroka. Nekakšna pijana vedrost se ga loteva. Čuti, 1149 4 | letu njegove starosti ga je pijanega od razuzdane babe speljal 1150 1 | minilo, kot strašno zapeljivo pijanost si osvešča mladó ugodje, 1151 1 | povedati in tisti, ki jo je pisal, a je svojo učenost potajil 1152 1 | pota v skrivnost človeškega pisanja ti ne vem. Zato pa se potrudi. 1153 1 | ne z besedo pismoukov in pisarjev: ~"Razmakni mi, da bom videl 1154 1 | poje, kakor knjižni in pismeni. Perge, perge! Kar beri! 1155 1 | sam po knjigi, da razvozla pismo v okrajšavah: ~"Tali modo 1156 1 | pogan Sidonij, židovski pismouk Baruh in krščanski Capnion. 1157 1 | initium ali začetek vsega pismouštva, v tajnost modrosti razodetja, 1158 1 | s, ki ga oznanja "zlata" Pitagorova pesem. Ni židovski I H U 1159 1 | Ukaže, naj mu dadé jesti in piti. Pa ga gleda, kako zalaga, 1160 1 | marveč vse božje zmaličil. Piši, pismar, štej brbljavi! 1161 1 | da se je nekdo pretegnil, plahutnil z rokami kakor s kreljutmi; 1162 1 | vzdušjem. Tako gostó, da se plamenček iz neotrnjenega stenja sam 1163 1 | prišli z gorečimi brezovimi plamenicami naproti. Kraj poti v laz 1164 1 | s postom in mrtvičenjem; plane bojevito, a se zruši na 1165 1 | in nestrpno: ~"Saj sem o Platonu bral, da si je pravega hudiča 1166 1 | ki kipijo vse niže, iz plazov, ki se prožijo venomer in 1167 1 | tlaku in lovi duhovnikov plašč, da bi ga poljubila. Vikar 1168 1 | ko zaspim pa še prihaja plašit iz temé in seje trapoto 1169 1 | se je oglarju nabralo na plečih nekaj belega in se ove: ~" 1170 1 | ognjiščem z mokrotnimi in plitvimi očmi. Nekaj prožnejša ženica 1171 1 | krotiti bolečino vnetih pljuč in loviti sapo. Slabotno, 1172 2 | Incubus njegov, bodilj v pljučih, duši in zbada. Žejen je, 1173 1 | Koritih so. Ogabno topla ploha jih zajame. Stisnejo se 1174 2 | preteče mirna, potem pa divja, pobesnela: ~"Ne maram, ne maram, ne 1175 1 | Boštjanu. Bil je ta negodni pobič sin potepene ženske in nevrednega 1176 1 | po kateri učim svojega pobiča besede spoznavati in brati, 1177 1 | potiska in snegove sčinoma pobira, da od povserod vode bobnijo 1178 2 | Jelite, psički? Drobtinice pobirajo, ki so jih stresli otroci. 1179 2 | kaj pa psički? Saj smejo pobrati drobtinic, ki so jih otroci 1180 1 | podobi, vse giblje lenó in počasi. 'Cerkveni božji, pa taki,' 1181 1 | Stisnejo se k skali in počivajo. Naliv preide. Mrzlo zaveje 1182 2 | Ne ve si razložiti, kaj počne, trpi voljno, posluša njeno 1183 1 | se vzpne materi v roke, počrni v lice in obrača oči. A 1184 1 | sus famelice! No moreš več podnetiti," mrmra s sveto škodeželjnostjo 1185 1 | objeta v znamenju, ki je podoba in bistvo božjega učlovečenja 1186 1 | li, da mu boš tudi v tem podoben?" ~"Mu pa bom," pove otrok 1187 1 | Prav nobene groze ni v podobi, vse giblje lenó in počasi. ' 1188 1 | ustih," spregovori nató podsmehljivo, obrne nejevoljno znova 1189 1 | je, ko bi jih jim morali podstriči. ~Vikar se spomni s toplim 1190 1 | imajo kralji... Bom še jaz poglavje dopisal taki modrosti: da 1191 1 | tolažba vnela in je zaupljivo pogledal na križ in je po svoje povedal: ~" 1192 2 | zbujena videla, tako nekako bi pogledala, do smrti užaljena, da je 1193 1 | bolan. Duši ga; s plahim pogledom bega v mraku. Pa je duhovnemu 1194 2 | vikar in čuti topo, kako se pogreza nanj tisto najtežje breme 1195 2 | usmiljenju. Česar je tako dolgo pogrešal, nad čemer je obupal, da 1196 2 | čemu se odtrgati, le kaj pogrešiti? Grehu in sli, ki ju pozna? 1197 1 | s kakršnim je sedel za pogrnjeno mizo, ko je poslal svojega 1198 1 | sme več živeti? Da bi se pogubila, če je zdaj ne požanješ? 1199 1 | Zopet mu je gorko, a sapa mu pohaja. Kljubuje, je priprl oči 1200 1 | hlapčetu pa velel kratko: ~"Pojdimo!" Ko je stopil v prvi mrak, 1201 1 | poklekali, molili in šli pojoč za njim do kraja, kjer so 1202 1 | tako norsko žalost vsaj pokarati, češ da nisem vreden. Potem 1203 1 | odprl je človeško dlan in pokazal: ecce vulnus! in je odgovorilo, 1204 1 | se narobe križajo, vznak poklanjajo in ga nenaturno kot svojega 1205 1 | desne in leve iz hiš na pot, poklekali, molili in šli pojoč za 1206 1 | Bogu..." ~Hlapčič, ki je pokleknil nekje zadaj, odgovarja. ~" 1207 1 | Nekaj prožnejša ženica je pokleknila pred vikarjem na obe koleni. 1208 1 | naproti. Kraj poti v laz so pokleknili in molijo. ~Slaboten, a 1209 1 | malomarno: ~"Na vrata v kuhinjo pokljukaj! Lačen si! Meni pa naj natočijo 1210 1 | je domolil dnhovni in se pokojno naslonil v stolu. Prijetno 1211 2 | Nebeški njegov gospodar, čigar pokorni hlapec bo do zadnjega, mu 1212 1 | razgali. ~Vikar osupne in pokrije bolno pa meni kratko proti 1213 2 | Sam je z bolno. Pokril jo je nerodno in hlastno, 1214 1 | po blagoslovljene vode in pokropi bolno. Nato moli z obredno 1215 1 | potepenec! In pace!" -- ~Pol ure pozneje je bil spet 1216 2 | godi z njo. Ves je bolan. Poleg duševne ga grabi tudi telesna 1217 1 | žensko, ki je pogrnila na polici pri oknu, postavila dvoje 1218 1 | blodi, hudič jo kuha, da polje in vpije po odpočitku v 1219 1 | duhovnikov plašč, da bi ga poljubila. Vikar ju pozna: stara dva 1220 1 | je mlada, pa je zdrava in polna. Ima, če je z božjim blagoslovom 1221 1 | osvešča mladó ugodje, ki iz polne krvi prešinja vse ude, se 1222 1 | ognjišču kipi moreč dim, polni prostor in se trudoma maši 1223 1 | stropom. Oljenica, ki jo polnijo z nekakim domačim, strašno 1224 1 | njegove nesrečne sestre Polone, requiescat! ~Sivolasi duhovni 1225 2 | nemarnega in nesramnega svojega položaja, gubi se v nedoumni sli 1226 1 | knjigo je bil glavo nanjo položil in je spal. V toplem sočutju 1227 1 | samozavesti, da mu skušnjava poltenih misli in vrele krvi ne nagaja 1228 2 | mu grabi nekakšna sveta poltenost, narašča, kipi in vpije 1229 2 | rekel, tvoja vera ti je pomagala... Ali si slišala, Neža?" ~ 1230 1 | je vendar beseda, ki mora pomagati. 'Thabiti Kumi', zakliče. 1231 1 | voda iz obleke. ~"Ne boš pomazal, vstopi," je velel duhovni 1232 1 | Pa ni bridkosten zaradi pomejniške oglarjeve nerodnosti, marveč 1233 1 | mu plazovi, ki je kakor pomejniški jež!" ~Stara dva, brata 1234 1 | in je vse cunje raz sebe pometala pa hoče posili v senóžet 1235 1 | južno, opasal mi pljuča, pometel mi moža pod brege, da je 1236 1 | in pomaga. Pa se obenem pomilovalno zaveda, da je pravzaprav 1237 1 | bije kakor po irhovini... ~Pomirjen se obrne duhovni za svojim 1238 1 | kolena. "Bolni streže," pomlsli vikar in jo spozna. Soseda 1239 1 | dremoten. 'Lej ga, bere brez pomoči in gladkó mu gre beseda. 1240 1 | vreden. Potem sem s Tvojo pomočjo ukrotil svojo kri in strojil 1241 1 | pred kratkim za duhovnega pomočnika ali obhodnika, pa se pripravil 1242 3 | Ne hudiča ne angela," ponavlja venomer, dolgo in se zopet 1243 1 | ji? ~"Čenda." "In da me poneseš z otrokom, če obnemoreva?" ~" 1244 1 | evangelijske resnice, ki jima jih ponudi Capnion. Ta jima tedaj razkaže, 1245 1 | vzel vrh svetišča in ti ponujal carstvo vsega sveta. Je 1246 3 | slutila. Prijel jo je prvi popadek... ~Oglar je prestregel 1247 1 | prijeti, da popusti, kar je popadel. Noben upnik ni bolj siten... 1248 1 | ženskah selenitskih, pa nikoli popolnoma zares imel: da prevzema 1249 1 | sproži za deset korakov pred popotnimi kratek plaz, sneg, zemlja 1250 1 | Trudoma zloguje, vikar mu popravlja in pomaga. Pa se obenem 1251 1 | železom ga moraš prijeti, da popusti, kar je popadel. Noben upnik 1252 1 | pred otroka. Vedrost ga popušča, dremavo brezbrižen pusti 1253 1 | za duhovnega, pa vsaj za porabnega in poštenega cerkovnega 1254 1 | zakipel v jezni zarotbi, "porcarie pedicose, creatura infima, 1255 1 | in gladkó mu gre beseda. Poredni hlapčič! Pa se je kujal, 1256 3 | život. Izprašuje s strašnim porogom: ~"Kdo je videl? Ti? Kdo 1257 1 | raz sebe pometala pa hoče posili v senóžet grabit. ~"Bodilj!" 1258 1 | da je otroku ves obraz posinjel, in se mu zbudi spoznanje, 1259 3 | žene glavo, pena mu je na posinjelih ustnah. Ne vidi, ne sliši, 1260 2 | ugnala in ukrotila! ~Zopet poskuša vikar zlepa. ~"Nu, pa ne 1261 1 | pravega hudiča za domačega posla uslužil. Še drugače povedo: 1262 1 | zdaj jaz, ki gluho branje poslušam, ne razberem, kaj uči. Iz 1263 1 | grablje ježa v listju je moža posnel plaz s poti v grapo pa se 1264 2 | svojem srcu ga nosi v zlati posodi. Vso noč v Zadlazu pa ne 1265 Motiv| recuperandam, id est Surge. Ubi post aliquis non satis diligens 1266 1 | ki si me jim za tolažnika postavil et quasi medicum, in me 1267 1 | pogrnila na polici pri oknu, postavila dvoje sveč in križ in se 1268 1 | mu za praznik in nedeljo posté in se narobe križajo, vznak 1269 1 | odrokom in sveto molitvijo, s postom in mrtvičenjem; plane bojevito, 1270 1 | Zelenkasta bleščava mu je posvetila v mrak, votel grom je stresel 1271 1 | Verjamem in vidim. A drugačnega pota v skrivnost človeškega pisanja 1272 1 | pisal, a je svojo učenost potajil in zmislil neumno basen, 1273 1 | je ta negodni pobič sin potepene ženske in nevrednega očeta, 1274 1 | prizanesljivo: ~"Naj počiva, potepenec! In pace!" -- ~Pol ure pozneje 1275 1 | Prekleti potuhnjenec! ~Pes potepeni! Z drugega konca zemljé 1276 1 | modo cognoscetis facile omn potetism usqq apparuisse virtute 1277 1 | vleče, oblake nizko med goré potiska in snegove sčinoma pobira, 1278 1 | ga prijel kakor mačko in potisnil nekam k vratom. Neroden 1279 1 | plaho in prežeče, samo vase potisnjeno in obenem strašno razvlečeno, 1280 1 | ove, da ga stresa mraz. Potno srajco čuti na koži, od 1281 1 | so izsuli iz njega žito. Potoglav in bolan se je lovil nazaj 1282 1 | vedno ostrejše je ozračje. Potoglavo gre vikar. Zopet mu je gorko, 1283 1 | boril z vetrovi in šumi. Potolažen je domolil dnhovni in se 1284 1 | ki mora kakor vesoljni potop teči vsako uro, noč in dan, 1285 1 | praelector maledictus." ~Kakor v potrdilo, da je tako, mu bere nepoznani 1286 2 | misliti in ko jih s takim potrdilom ustrahuje, se vdajó. A tu 1287 1 | pripoznam v telesu in da ga ne potrdim po basnih. Saj ga res ne! 1288 2 | vdajó. A tu in zdaj ne more potrditi, ne more udariti neusmiljeno. 1289 1 | basni, ki niso, da bi brez potrebe, morda celó z grehom vérovali, 1290 1 | bili brez krivde ali pa potrebni bolj drugim, kakor pa sebi... 1291 1 | hlapec Gospodnji" vikar Janez Potrebujež, je bil obsedel sam s težko 1292 1 | so mu. Ta čas se kroti: 'Potrpni z njo, Jevane, nimajo druge 1293 1 | pisanja ti ne vem. Zato pa se potrudi. Še mimo tegà boš v svetu 1294 3 | svojim zmaličenim licem se je potuhnil v kot, se smeje norsko in 1295 1 | mi jih spočenja. Prekleti potuhnjenec! ~Pes potepeni! Z drugega 1296 1 | govoriti, dobri Capnion, in nas pouči, s katero besedo pač bi 1297 1 | in izpovedi, in da je še poučiti ni moči, ki se sama sebe 1298 1 | odpoje in bere dolgo in s poudarkom. Da je prišel, kakor mu 1299 2 | preden je izdahnila, je povedala... ~V jedkem gnevu zaklinja 1300 1 | posla uslužil. Še drugače povedo: da je hodil h kosilu lep 1301 1 | se vajena od mladega; "ti povej, če je pregrešna ta zadnja 1302 1 | sama sebe ne slišiš, kar poveš, surovo in robato. Nuj! 1303 1 | krvi in gnoja in zaspi s povešeno glavó. Duhovni sliši ihteti 1304 1 | sveti Močni in Nesmrtni! Povleci še enkrat v božjem imenu, 1305 1 | snegove sčinoma pobira, da od povserod vode bobnijo in plazovi 1306 1 | Asperges me hysoppo..." povzame spet duhovni psalm in ne 1307 1 | zahvalit za ozdravljenje. Povzdigne glas. ~"Confiteor Deo... 1308 2 | kakor tista obredna pri povzdigovanju, ko Gospodova beseda v njegovih 1309 2 | joče sproščeno, sočutno; pozabila je za trenutek sama sebe. 1310 3 | Vidita duhovnega in ga ne poznata. Bled je kakor krpa, krč 1311 2 | skoraj plaho: ~"Saj me čenda poznaš, Neža. Tvoj fajmošter sem." ~ 1312 1 | potepenec! In pace!" -- ~Pol ure pozneje je bil spet v Tolminu. Ljudje 1313 1 | se spotaknil. A pazi se pošasti v vodàh! Petó ti zalezujejo, 1314 1 | Tako žena. Duhovnemu pa se pošibe noge v sladki onemoglosti. 1315 1 | capistro..." ~Zasoplenemu mu je pošla bogata beseda in se je ovedel. 1316 1 | Neža. Bog jo sprevidi! Poštena in prava je, kakor žir pa 1317 1 | pa vsaj za porabnega in poštenega cerkovnega človeka. Sveti, 1318 1 | pogubila, če je zdaj ne požanješ? Hudičevo delo bi moralo 1319 1 | svoje meso. Učitelj moj, praeceptor meus vidit, sem si dejal 1320 1 | Duhovni je stopil čez prag v sajasto vežo z ognjiščem. ~" 1321 1 | quaedam turpidissima... praticulam cutis i. e. indumenti pueri 1322 1 | mrzlo rokó," mu gre še dalje pravda z nevidnim Gospodom življenja; 1323 2 | ustnami, pa očividno ne ve prave besede. Ko jih najde, so 1324 1 | o Platonu bral, da si je pravega hudiča za domačega posla 1325 1 | nesrečno dušo pripravil, da bo pravična in spokorjena prešla k sodbi. 1326 2 | silneje, z grozo greha, ki mu pravimo, da je proti svetemu Duhu... 1327 1 | in beri! Da še ne umeješ, praviš, ker je bukovski? Ustavlja 1328 1 | kaj je z njim, kako je še pravkar v svoji duševni zmedi prosil 1329 1 | pomilovalno zaveda, da je pravzaprav res ves norski, ki je za 1330 2 | poslušaj," začne drugače. "Ni prazna čenča, v samem svetem evangeliju 1331 1 | je že, molil in vekal v praznem boju. ~Toplo sočutje se 1332 1 | vpada in vstaja v mrtvi in prazni pesmi: angelos ventos terrae 1333 1 | vernikov, ki naj se mu za praznik in nedeljo posté in se narobe 1334 3 | ne sliši, blede z blazno praznimi očmi: ~Quattuor angelos 1335 1 | super angulos..." ~Trpko se prebudi duhovni v zavest. Spotaknil 1336 1 | jih ne bo Sodnik zdajci prebudil: ~Surgite, pritisnite na 1337 1 | vikarju bolečino in ga zdravó prebudilo v prijetno vedrost. Tudi 1338 1 | ventos terrae tenentes... ~Prebujeno se drzne, se vidi oglarju 1339 1 | bistvo božjega učlovečenja v prečisti Materi in Devici... presveto 1340 2 | visokih nebes, sproščen v prečudni, nadzemeljski sli, brez 1341 2 | Prav tako je biló z njo in preden je izdahnila, je povedala... ~ 1342 1 | ni, pa je zdajci stopila predenj. Zato sem rekel, da spoznam 1343 1 | sodbo razvezale, naj stopi predme, naj odpre in se pokaže... 1344 1 | jalovem svojem usmiljenju predočil, kolika bi mi bila ena sama 1345 1 | kar v tri strani umirajoče predvidevat, da mu je zdaj tako, kakor 1346 1 | mladega; "ti povej, če je pregrešna ta zadnja slà v meni. Ubil 1347 1 | tuam..." Ne moli dolgo. Ko prehajajo mimo Luknje znad Tolminke 1348 1 | skali in počivajo. Naliv preide. Mrzlo zaveje po grapi. ~" 1349 1 | brege, da je prišel mordà prekasnó. Nagaja! Kot klop. Komaj 1350 1 | tako, mu bere nepoznani preklicanec. ~"Secundum Avicenam, homines 1351 3 | irhovino. ~"Sus famelice, prekolnem te... maledico, flecto, 1352 2 | Vedno si rada..." ~In se prekriža in jo gleda, ki bulji v 1353 1 | in zvoni, Deo gratias!" ~Prekrižal se je in začel glasno moliti. 1354 1 | je zganila, drget ji je preletel ude, prožijo se. Ustnice 1355 1 | Zelenkasto sinja bleščava preleti vso globel, votel grom se 1356 1 | nevidno bližnjemu v pomoč prelita, iz Tebe, če le hočeš in 1357 1 | krvi prešinja vse ude, se preliva vanje, jih veže in utruja, 1358 2 | da bo že ljubi Bog kako preložil. Tako slaba pa tudi ni videti, 1359 2 | da ne bom? Pridem. Le to premisli, če bom le še mogel, Neža. 1360 1 | segel, do kamor je človek premislil, božjega življenja modrost 1361 1 | naročju, se ove zakramenta v premrlih rokah. Ves je otročji, mehak: ~" 1362 1 | mehak: ~"Krištof zalaški! Prenaša me in bo prinesel." ~In 1363 1 | Glede (sic!) otroka, ki se preoblači, in meni videti onega drugega 1364 1 | moker kot miš. Naj se hiti preobleči, goni duhovni skrbnó in 1365 2 | vidi, da se v bolnici nekaj preobrača. Oči ji žarijo, obličje 1366 4 | speljal z varne poti nad prepad in ga treščil vanj...~ ~ 1367 1 | sprebral, da so nevešči prepisovavci Tvojo pravo besedo izprevrgli 1368 1 | res lačen bil." ~Mahoma je prepričan, da mu je do zadnjega jasno 1369 1 | prizanesljivo, naj se kesa in prepusti v božjo voljo. Saj niso 1370 1 | angele, nadangele, očake, preroke, apostole, mučence, spoznavavce, 1371 2 | vendàr šli ponj... ~Beseda ji presahne. Zopet se je nekaj utrgalo 1372 1 | Devici... presveto namreč in presladko, vsem zlobnim močem prestrašno 1373 2 | duhovni, "če si morda v cerkvi preslišala. O Jairu, ki je bil načelnik 1374 3 | golem, mrzlem, trdem in ko presni vosek rumenem ženskem telesu. 1375 2 | kjer je ležala mrtva..." ~Prestane, opazuje bolno, ki drgeta, 1376 1 | ljubej..." ~Pa se vname v prestrašni žalosti, v blodnem usmiljenju. 1377 1 | presladko, vsem zlobnim močem prestrašno ime I. H. S. U. H. ~Hlapčič 1378 3 | prvi popadek... ~Oglar je prestregel duhovnega v svoje močne, 1379 1 | basna norčavo iz nje." ~Prestreza glas, ali je hlapčičev pa 1380 2 | mezlan in prtenino, duši ga presunljivi vonj razvnetega dekliškega 1381 1 | prečisti Materi in Devici... presveto namreč in presladko, vsem 1382 2 | saj je vse proč." ~Nato je preteče mirna, potem pa divja, pobesnela: ~" 1383 1 | je, kakor da se je nekdo pretegnil, plahutnil z rokami kakor 1384 1 | bom obrajtal, primem ga in pretepem... carmino, lacero, asso, 1385 3 | iz noči in neba, ki se je prevedrilo v severnih sapah nad novi 1386 1 | občuti duhovni prezirljivo in preverjeno. "Le čemu zmišljamo basni, 1387 2 | zato ne marajo, da bi jih previdel, boje se, da bi potem morali 1388 1 | hoče zbadati. Vpraša tiho, previdno: ~Oglar pove po svoje, da 1389 1 | občutek, da mu je ves obraz prevlekla ledena skorja. Hodi, a zastaja. 1390 1 | nekaj groznega.Še vikarja prevzame, ko vidi, kako je vstalo 1391 1 | popolnoma zares imel: da prevzema zdaj moško, zdaj žensko 1392 1 | tla vlažno zamazana, vsa prevzeta od izparin, človeških in 1393 1 | rotundae conscientiae v prezgodnjo bolezen in bridko smrt. 1394 1 | brez duhá," občuti duhovni prezirljivo in preverjeno. "Le čemu 1395 1 | bo pravična in spokorjena prešla k sodbi. Človek je. V štoli 1396 1 | spačeno lice, neumno, plaho in prežeče, samo vase potisnjeno in 1397 1 | vodah, lezel po štirih, prhal ko moker pes in srečno prišel. 1398 1 | trohni od znotraj in od zunaj prhni. Pa če se mi skomina po 1399 1 | Morda zato ne, ker ni pričakovala, da bo tako hudo? ~"Čenda." 1400 1 | zastoče in počiva v mrtvem pričakovanju, kaj bo, kdaj se bo zemlja 1401 1 | svojo rokó in poklical za pričo vse angele, nadangele, očake, 1402 1 | utegne peklenski malič zvon pridržati in z močno južno ustaviti, 1403 1 | vikarja na bolno. Ta jo pridrži in pravi vsakdanje, določno: ~" 1404 1 | zmajal zvon, pa mu ga burja pridržuje in ne pusti, da bi se razgibal 1405 3 | rumenem ženskem telesu. Sliši: pridušeno se krohota hudič nekje, 1406 1 | kakor prej. Pot je bolj prijazna, vzpenja se navzgor. Vedno 1407 1 | Ta kramp? Kaj pa jo je prijelo?" ~Oglar zmigne z rameni 1408 1 | živalskih. V staji pod sobo je prijetneje, tam diši po senu, drobnici 1409 1 | jedel je in mu je teknilo. Priljudno in šegavo kot dobrohoten 1410 1 | telesom. Manj ga bom obrajtal, primem ga in pretepem... carmino, 1411 1 | zvenčeč odleti v dno. ~"Otroka primi," veli vikar, se ustavlja 1412 Motiv| dixit: Thabiti, Kumi, quorum primum ad vitam spectat, id est 1413 1 | zalaški! Prenaša me in bo prinesel." ~In zdaj spregleda, vidi 1414 1 | drugega konca zemljé se pripodi, ko začuti smrt pa se žene, 1415 1 | seboj, "o maliču, da ga ne pripoznam v telesu in da ga ne potrdim 1416 1 | jo za spoved ne bom znal pripraviti, ki ne bo hotela verjeti, 1417 1 | mu pohaja. Kljubuje, je priprl oči in sklonil glavo. Ne 1418 1 | strahotah, oznanjenih v knjigah prirode, kakor o ptici Avaleriju 1419 1 | boja, le iz takega reda v prirodi, da se še močnejši unese 1420 1 | stoji vikar. Eno ve: da je prispel srečno. Dvigne zakrament, 1421 2 | slišala o Jezusu, je šla, pristopila od zadaj, kako bi se mu 1422 2 | mislila.. pa je za Gospodom pritekla, naj se je usmili in pomaga. 1423 1 | zdajci prebudil: ~Surgite, pritisnite na mehove, čas je tu...' ~" 1424 1 | Pa mu vstane v živem prividu slika: štirje trpki, topi, 1425 1 | ustavlja vetru, stisne ustnice, privije zakrament tesneje na prsi 1426 2 | in strašni veri, da mora privoliti in da se bo zdajci zdravje 1427 1 | skušnjavca, ki mu obupno misel prišepetuje, roti: ~"Odstopi, fugite 1428 1 | duši in telesu in se sama prišla v cerkev zahvalit za ozdravljenje. 1429 1 | pa ne, zalaški oglar." ~Prišlec je medló pozdravil pa se 1430 1 | na tla pred ljudmi, ki so prišli z gorečimi brezovimi plamenicami 1431 2 | Vedno bolj krčevito ga prižema in vleče ženska nase, na 1432 1 | razširi. Nenadoma je nekdo prižgal svečo. Vikar opazi žensko, 1433 1 | deček gre: ~"Pa luč naj prižgó, saj je sredi dne temnó, 1434 1 | nekje zadaj, odgovarja. ~"De profundis..." začne moliti duhovni 1435 2 | in ji je dal, česar je prosila..." ~Duhovni molči, vidi, 1436 1 | životna. Če bi le takó bridko prosta ne bilà, tako surovo odkritosrčna 1437 1 | in plitvimi očmi. Nekaj prožnejša ženica je pokleknila pred 1438 1 | so venomer zopet voljní, prožni in krhkí... ~Ves zmeden, 1439 1 | zdravim zobom v ustih, za prožno nogó. Močnó jalova je namreč 1440 1 | privije zakrament tesneje na prsi in čuti, da se je otresel 1441 2 | stegne pa prime tu-le na prsih. Skozi prteno srajco in 1442 2 | hudič, zoprnik stari, svoje prste vmes. Sveti, Močni, Nesmrtni! 1443 1 | nevidnim Gospodom življenja; s prstom udari v knjigo, ki leži 1444 2 | duhovnemu skozi mezlan in prtenino, duši ga presunljivi vonj 1445 2 | prime tu-le na prsih. Skozi prteno srajco in trojni mezlan 1446 1 | še huje, še bolj drzko: ~"Prvo leže hudič kot succubus 1447 2 | otrokom kruha jemal pa ga psom metal. Pa je rekla žena: 1448 1 | knjigah prirode, kakor o ptici Avaleriju in ženskah selenitskih, 1449 1 | nm avor Trigrammaton et ptr Tetragrammaton et filior 1450 Motiv| manum jacentis in tumba puellae duobus verbis dixit: Thabiti, 1451 1 | praticulam cutis i. e. indumenti pueri nascentis, vel secundum 1452 1 | dvakrat gluho. Takole bere: ~"Quare instaura sermonem, začni 1453 1 | za tolažnika postavil et quasi medicum, in me še kličejo 1454 1 | verbis mira quaedam facere queamus", potrdi in ponovi vikar 1455 1 | conscientiae super ille quinque missas celebrari fecerat..." ~" 1456 1 | virginem acceperat et a quodam sacerdote rotundae conscientiae 1457 Motiv| verbis dixit: Thabiti, Kumi, quorum primum ad vitam spectat, 1458 1 | življenja ni grški T e t r a c t y s, ki ga oznanja " 1459 2 | molila bova. Vedno si rada..." ~In se prekriža in jo 1460 1 | in strmi v grozi in topi radovednosti, kaj se godi. Vidi duhovnega, 1461 1 | bolj slaba. Ali je ni že rahlo streslo? Ali ji ne gredo 1462 2 | bilà priča. Ko je umirala rajna Marjanica... Klobučarjeva 1463 1 | se, da bi Te kot mojega rajnega Petra iz temè! Zakletev 1464 1 | prijelo?" ~Oglar zmigne z rameni pa meni, da bo težko kaj 1465 1 | Kristusa... pri Njegovih svetih ranah in bridki smrti... zarotim 1466 4 | negodni sin, pa je živel in rasel. In ko je dozorel, je slà 1467 2 | Marjanica... Klobučarjeva na Ravneh... Prav tako je biló z njo 1468 1 | izluščiš iz kože. Kot kuščar. Z razbeljenim železom ga moraš prijeti, 1469 1 | gluho branje poslušam, ne razberem, kaj uči. Iz katere knjige? 1470 1 | IHSUH." ~Trudno ugiblje in razbira duhovni pa obrne nato nejevoljno 1471 1 | Glas zamre starcu od razburjenja, nekaj trenutkov mora krotiti 1472 1 | skuštrali v klobčič, ki se ne da razčesati. Žal jim je, ko bi jih jim 1473 1 | brez smisla, igrivo in razdražen jih ima v ušesih, na ustnicah 1474 1 | cunje strgala s sebe. Vse, razen rute. Rute se ni dotaknila... 1475 1 | dekle in jo neusmiljeno razgali. ~Vikar osupne in pokrije 1476 2 | ne gleda nase in se zopet razgalja. Ne ve si razložiti, kaj 1477 1 | pridržuje in ne pusti, da bi se razgibal jezik v bronastem klobuku. 1478 1 | sedemdeset, kakor ga je angel Raziel razodel Adamu v tolažbo. 1479 1 | ubogo telo do zadnje dlačice razkazuješ, kakor da si lotrica in 1480 1 | ponudi Capnion. Ta jima tedaj razkaže, da je vsega bogoslužja 1481 1 | za molitev. Komaj je še razločil v mraku sajasti lik. Ni 1482 2 | zopet razgalja. Ne ve si razložiti, kaj počne, trpi voljno, 1483 1 | v božjem imenu, hlapčič, razmajaj kljun cerkovnemu petelinu 1484 1 | pismoukov in pisarjev: ~"Razmakni mi, da bom videl prav, ki 1485 1 | trda kot zid, se je nekam razmaknila, razredčila se v nekak težèk, 1486 1 | kakor ga je angel Raziel razodel Adamu v tolažbo. Vsa božja 1487 1 | spoznavati in brati, se mi je razodelo in povem. Ko si na križu 1488 1 | vernosti bogoslovski tajnopis razodeneta pogan in žid, ne da bi mogla 1489 1 | lepo in zdravo. Če mora razpasti in se razteči v gnoj in 1490 1 | Vdano, mrtvo se je približal razpelu, sklenil roke in jih vzdignil 1491 1 | se je nekam razmaknila, razredčila se v nekak težèk, kar dušeč 1492 1 | se ové, da mu je iskati razsvetljenja in tolažbe drugod. Pa se 1493 1 | Če mora razpasti in se razteči v gnoj in gnus, Tvoja volja, 1494 2 | nadzemeljski sli, brez besede, brez razuma in telesnega občutja. Ne 1495 4 | starosti ga je pijanega od razuzdane babe speljal z varne poti 1496 1 | se zunaj kakor za sodbo razvezale, naj stopi predme, naj odpre 1497 1 | potisnjeno in obenem strašno razvlečeno, pravi incubus iz sanj. 1498 2 | sama nazaj klicati. In se razvname v toplem sočutju: ~"Nu Neža 1499 2 | Oči ji žarijo, obličje se razvnema. ~"Za čudež moliva, Neža," 1500 2 | duši ga presunljivi vonj razvnetega dekliškega života. Že je