| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Thabiti Kumi IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Paragraph
1501 1 | mora seči sam po knjigi, da razvozla pismo v okrajšavah: ~"Tali 1502 1 | tem trenutku se soba nekam razširi. Nenadoma je nekdo prižgal 1503 1 | dekle; Živa pa je. Obraz ji rdi v visoki vročini kakor cvet. 1504 1 | Otrok verjame, a mati reče, da ga bo zadušilo. In duhovni 1505 2 | spreglej in vstani, deklica, rečem ti vstani!" ~"Talitha kumi," 1506 Motiv| secundum vero ad sanitatem recuperandam, id est Surge. Ubi post 1507 1 | sem, iz boja, le iz takega reda v prirodi, da se še močnejši 1508 Motiv| quibus mortua vitae lucique reddita est, non dubitavit adscribere. 1509 2 | pa ga psom metal. Pa je rekla žena: Gospod, kaj pa psički? 1510 1 | nesrečne sestre Polone, requiescat! ~Sivolasi duhovni sedi 1511 1 | sprejemata nato evangelijske resnice, ki jima jih ponudi Capnion. 1512 1 | svojo samopašnostjo kot resnični presbyter rotundae conscientiae 1513 Motiv| ad vitam spectat, id est Respice, secundum vero ad sanitatem 1514 Motiv| corrupta invenietis."~Ioa. Reuchlin-Phorcensis, De verbe mirifico.~ 1515 2 | umirajoče in mu jih vleče izpod rešilne roke. Kolne, roti ga: ~" 1516 1 | nato ves božji ljubi dan ril in kopal kakor jazbec iz 1517 1 | sic!) iz hudournikov, ki rjovejo v dnu ali pa divje sekajo 1518 1 | kar v vodo zabrodil, ki rjuje narasla pod bregom in laja 1519 1 | slišiš, kar poveš, surovo in robato. Nuj! Zdaj mi še svoje ubogo 1520 1 | ta otrok tu, ki nimam pri roci močnejšega, da bi mi cerkvenil." ~ 1521 2 | njej... samo materi pri rojstvu je ležal bliže... A se ne 1522 1 | si opravil in hočeš iti, rotijo, da ne odnehaj, gredó z 1523 1 | duševni zmedi prosil in rotil Bogá. Mrak, ki se prečudno 1524 3 | trdem in ko presni vosek rumenem ženskem telesu. Sliši: pridušeno 1525 1 | ovčjim kožuhom do vratu, z ruto na glavi. Vse bolne ženske 1526 1 | Heloa, Heye, Agla, Emmanuel, Sabaot, Tetragrammaton, Hagios, 1527 1 | virginem acceperat et a quodam sacerdote rotundae conscientiae super 1528 Motiv| Christi... Talia in multis sacrae scripturae Iocis ab indoctioribus 1529 1 | Athanatos... gloria in saecula saeculorum... Vikar odpre oči in vidi. 1530 1 | toplo. Trudnost, ki v njej sahne neskončno neznaten in ves 1531 1 | les, ki je že ves črviv in sajast, a duhovnemu venomer ona 1532 1 | Komaj je še razločil v mraku sajasti lik. Ni molil, le vdajal 1533 1 | Duhovni je stopil čez prag v sajasto vežo z ognjiščem. ~"Mir 1534 2 | drugače. "Ni prazna čenča, v samem svetem evangeliju sem bral. 1535 1 | otroci, otročnice, matere... sami taki, ki so bili nedolžni 1536 1 | pa se pripravil s svojo samopašnostjo kot resnični presbyter rotundae 1537 1 | naglas z občutjem močne samozavesti, da mu skušnjava poltenih 1538 Motiv| Respice, secundum vero ad sanitatem recuperandam, id est Surge. 1539 1 | kumi... ~Duhovni spi in sanja: Stopil je v mračno izbo. 1540 1 | bedel, in ne ko si spal pa sanjal, da si lačen, in si res 1541 2 | je bil zaspal in se mu je sanjalo, ga prešinja nepoznana slast 1542 1 | branja, da so mu bile spet le sanje ustvarile norsko videnje. 1543 1 | Če pa je, dovoli mu! Iz sap, ki so se zunaj kakor za 1544 1 | vikar. Zopet mu je gorko, a sapa mu pohaja. Kljubuje, je 1545 3 | je prevedrilo v severnih sapah nad novi sneg? Vikar se 1546 1 | nekje na sredi, kjer se sape tepó, kopičita in mrtvo 1547 1 | bolnico, kakor je Tobija, Saro in taščo Petrovo, da bi 1548 Motiv| Surge. Ubi post aliquis non satis diligens transcriptor quod 1549 1 | redi in uči. ~"Presbyter scilicet rotundae conscientiae," 1550 1 | goré potiska in snegove sčinoma pobira, da od povserod vode 1551 Motiv| Talia in multis sacrae scripturae Iocis ab indoctioribus corrupta 1552 1 | grammaton, i. e. in natura SDI, in lege ADNI, in charitate 1553 1 | more dalje. Duhovni mora seči sam po knjigi, da razvozla 1554 1 | moliti: ~"Miserere mei Domine secundam magnam misericordiam tuam..." 1555 Motiv| hoc nihil huc attinet... sed Thabiti, Kumi, verba sunt 1556 1 | tajnega čudeža in slast šele sedaj okusil. ~"Pa četudi le v 1557 1 | neizgovorljivo število Dva in sedemdeset, kakor ga je angel Raziel 1558 1 | requiescat! ~Sivolasi duhovni sedi togo za mizo ob knjigi in 1559 1 | in veli: ~"Vrč vina. In segrejejo naj ga!" ~Vino je utolažilo 1560 1 | ki jo je nosil oglar, je sejala medlo svetlo liso po tleh. 1561 1 | prihaja plašit iz temé in seje trapoto v dušo, ne da miru. 1562 1 | njem tiste strašne sle, ki seka v meso in mozeg. ~"Svinja... 1563 1 | rjovejo v dnu ali pa divje sekajo s strmin čez pot, iz brezen, 1564 1 | ptici Avaleriju in ženskah selenitskih, pa nikoli popolnoma zares 1565 1 | Negodnega očeta negodno seme!" se jadi duhovni v dremavosti 1566 1 | apparuisse virtute et opation semper efficacism, p nm avor Trigrammaton 1567 1 | prekleti incubus, v glavó in sèn." ~Pa se mu je nova tolažba 1568 1 | da ne more vreči nobene sence. Morda pa zató ne, ker so 1569 1 | in še lepša usuši, prava senéna lonica, ki v lazu stoji 1570 1 | se obli breg, goličava in senožet zibljejo, izpodmikajo. Krčevito 1571 1 | pometala pa hoče posili v senóžet grabit. ~"Bodilj!" potrdi 1572 1 | prijetneje, tam diši po senu, drobnici in kravi. ~V tem 1573 1 | Takole bere: ~"Quare instaura sermonem, začni tedaj govoriti, dobri 1574 1 | pove Zadlaščan. ~"Tvoja sestra? Ta kramp? Kaj pa jo je 1575 1 | Petra, sinú njegove nesrečne sestre Polone, requiescat! ~Sivolasi 1576 1 | negodnega in zmešanega pa sestró redi. Ta jim kuha, jih šiva 1577 1 | vso globel, votel grom se sesuje vanjo in vali v jeki po 1578 2 | mazilil. Duhovni jo spozna: ~"Seveda, Neža. V sveto olje sem 1579 3 | neba, ki se je prevedrilo v severnih sapah nad novi sneg? Vikar 1580 1 | dnevu za pravo delo. ~"Le sezi po knjigi, praelector mi," 1581 1 | starec nekaj časa zgubljeno, seže po knjigi in odpre. Ne bere, 1582 2 | Jairu, ki je bil načelnik v shodnici pa mu je hči za smrt zbolela. 1583 1 | sprejemajo. Homagium confecit sibi diabolicum... češčenja peklenskega 1584 2 | je vsa iz sebe. Ne vpije sicer, ne more; nemo obtožuje, 1585 1 | večere zapored trije: pogan Sidonij, židovski pismouk Baruh 1586 1 | opasala, da mu zdaj hropejo in sigajo kakor z moko nabit ovčji 1587 2 | da bi jo moral strahovati silneje, z grozo greha, ki mu pravimo, 1588 1 | vikar. 'Saj so veliki in silni, a strašni niso. Kakor da 1589 2 | nezavesti oskrunjena, utrgana s silo.' In še bridkeje, žalostno 1590 1 | ga je vesel. ~"Meus! Vir simplex. Mar so mu plazovi, ki je 1591 1 | v vse strani. Zelenkasto sinja bleščava preleti vso globel, 1592 1 | gredo nekake temne pege in sinje lise v obraz? Ali ne igra 1593 1 | nekoč eno, siromaka Petra, sinú njegove nesrečne sestre 1594 1 | kakor mu je že nekoč eno, siromaka Petra, sinú njegove nesrečne 1595 1 | zmore. Do trde noči se bo, sirota, otepal, toliko zvest cerkvenec 1596 1 | utrgana z vélikim usmiljenjem sirotam v življenje, čudež, ki iz 1597 1 | varištva. Stari gospod se je sirote usmilil in sklenil, da bo 1598 1 | popadel. Noben upnik ni bolj siten... Kristus, sin živega Boga! 1599 1 | maši skozi lino nad vrati. Siv dedec, ki mu je droban in 1600 2 | prosim!" ~V trenutku je sivi vikar eno samo neskončno 1601 1 | sestre Polone, requiescat! ~Sivolasi duhovni sedi togo za mizo 1602 1 | jih zajame. Stisnejo se k skali in počivajo. Naliv preide. 1603 1 | obljubil, če kaj veš... Ščurkov skedenj, da bo pel ko zvon." ~Pa 1604 2 | Neža, če je volja božja, skesana, vdana, spovedana... V imenu 1605 2 | stegne roke izpod odeje, jih sklene in prosi: ~"Spovejte me!" ~" 1606 1 | svetega olja in se nizko skloni nad posteljo. Ženska s svojim 1607 1 | Kljubuje, je priprl oči in sklonil glavo. Ne more dalje. Dvigne 1608 1 | zunaj prhni. Pa če se mi skomina po mladi krvi! Naj se! Nekaj 1609 2 | spregovori prizanesljivo, skoraj plaho: ~"Saj me čenda poznaš, 1610 1 | ves obraz prevlekla ledena skorja. Hodi, a zastaja. Oglar 1611 1 | preobleči, goni duhovni skrbnó in je ves vesel in spočit. 1612 1 | zavpil in se kot otroci skril pod mizo. ~"Maranata!" je 1613 1 | tolažbo. Vsa božja moč je skrita in objeta v znamenju, ki 1614 2 | novem zakramentu, v tej skrivnosti, ki je kakor tista obredna 1615 2 | narašča, kipi in vpije po skrivnostnem spočetju. Vedno bolj krčevito 1616 1 | svetega zakramenta, marveč da skruni. Strašna misel ga bega: ~" 1617 1 | oblakih, ki jih je bila južna skuhala iz talne zemlje in snegov, 1618 1 | in sovražim, ki je Tebe skušal, da jej, ko si bedel, in 1619 1 | močne samozavesti, da mu skušnjava poltenih misli in vrele 1620 1 | smrt in grob." ~Pa se ove skušnjavca, ki mu obupno misel prišepetuje, 1621 1 | trapasta kot prva Eva, ampak skušnjavec ji ne bo mogel do živega. 1622 1 | bedimo, meni je, da ne bom v skušnjavo zabrel. O, kadár bedim, 1623 1 | čez lase, da bi se jim ne skuštrali v klobčič, ki se ne da razčesati. 1624 2 | neusmiljeno. Ves je zmeden in slab. ~"Jaz o čudežu," spregovori 1625 1 | mu je v nadlego. Ové se slabega in južnega vremena šele, 1626 1 | slabosti se je oznojil. Ta slabost se mu zdaj zgošča v križu; 1627 1 | so pokleknili in molijo. ~Slaboten, a vedro spočit stoji vikar. 1628 1 | vnetih pljuč in loviti sapo. Slabotno, a sproščeno govori nato: ~" 1629 1 | Prijetno mu je, nekakšen sladek mraz se mu prelija po telesu, 1630 1 | Duhovnemu pa se pošibe noge v sladki onemoglosti. Ko je spregovoril, 1631 2 | Hagios, Athanatos... Tvoja slava in čast vekomaj!" poje duhovni, 1632 2 | vse duše, iz neke strašne slè; komaj ume, kaj hoče povedati. ~" 1633 1 | usahle moči. Pa ga mine sleherna objest in mu je nadležno 1634 1 | zemlje in snegov, je hujše slepila kakor noč. Prav toliko je 1635 1 | mu vstane v živem prividu slika: štirje trpki, topi, mišičasti 1636 1 | duha biča, ki pravijo, da slišijo včasih in da bije kakor 1637 1 | zakramentom! Ne poznam te, ne slišim te! Zakrament ni gluh, vsegamogočni 1638 1 | sram ni in se sama sebe ne slišiš, kar poveš, surovo in robato. 1639 1 | izpustili?" ~Ne groze ne slovesnosti ni v njegovi besedi. Povedal 1640 3 | z začudenimi očmi, išče, slovkuje: ~Et... tenens manum..., 1641 1 | miluje negodnega cerkovnega slugo: ~"Hágios Ischyrós, hagios 1642 3 | je zastokala, se zvila in slutila. Prijel jo je prvi popadek... ~ 1643 2 | breme njegove duhovniške službe. Nočejo umreti, zato ne 1644 1 | ujalovi žensko, da je božji službi obredno molitev ukral, da 1645 1 | nevrednega očeta, ki je služil vikarju do pred kratkim 1646 1 | čim je zaslužila, da ne sme več živeti? Da bi se pogubila, 1647 3 | svojim hudiča..." Strašen smeh ga lomi. Ženska pa je zastokala, 1648 1 | in zavreščalo v strganem smehu. S trdo rokó je stegnil 1649 1 | posteljo, sliši in se mora smejati. Norsko zaklinja bolezen: ' 1650 3 | se je potuhnil v kot, se smeje norsko in pači. Vikar bruhne 1651 2 | Gospod, kaj pa psički? Saj smejo pobrati drobtinic, ki so 1652 1 | hoče strahovati. ~"Sodi, če smeš brez usmiljenja, in udari," 1653 1 | sam le s težavo dohajati smisel tega, kar bere hlapčič dvakrat 1654 1 | besedah iz Razodetja; brez smisla, igrivo in razdražen jih 1655 1 | še rad oskrunil, mazal in smradil. V mrtva ledja ne zna, pa 1656 1 | nizko med goré potiska in snegove sčinoma pobira, da od povserod 1657 2 | pa je le vstal na pot po snegu, sredi noči. Nebeški njegov 1658 1 | Tvoja milost, ki nas hiti snemat iz nastavljenih zank, Tvoje 1659 1 | kravi. ~V tem trenutku se soba nekam razširi. Nenadoma 1660 1 | kakor da sliši iz sosedne sobe nekoga šklepetati z zobmi 1661 3 | grabi za glavo, blodi po sobi, stoče in ihti: ~"Talitha, 1662 1 | Ničemurnost tvoja, Neža. Lasje. V soboto celó si jih češeš.' Kakor 1663 1 | vekal v praznem boju. ~Toplo sočutje se vnema duhovnemu, kakor 1664 1 | Vikar se spomni s toplim sočutjem: 'Ničemurnost tvoja, Neža. 1665 2 | Ženska joče sproščeno, sočutno; pozabila je za trenutek 1666 1 | Moje žalosti in slabosti sodec in priča," golči v trpki 1667 1 | kakor da hoče strahovati. ~"Sodi, če smeš brez usmiljenja, 1668 1 | soteskah, ki tulijo kot sodne trobente. Rezko se sproži 1669 1 | dremljejo. Ali jih ne bo Sodnik zdajci prebudil: ~Surgite, 1670 1 | vstalo iz somraka v medli soj z ognjišča prečudno spačeno 1671 1 | ugane vikar in čustvuje s solzami v grlu: "Neža, konj! Hlapec 1672 2 | vstala je in hodila." ~Mrtve solze drkajo bolni čez lice, giblje 1673 1 | v nekak težèk, kar dušeč somrak. Ta mrakota v megli in oblakih, 1674 1 | vidi, kako je vstalo iz somraka v medli soj z ognjišča prečudno 1675 1 | zdraži v suh kašelj. V mrtvem somraku zija pred njim četvero mrtvih 1676 2 | jo je spregovoril strežni sosedi, je zbudila bolnici oči: 1677 1 | mu je, kakor da sliši iz sosedne sobe nekoga šklepetati z 1678 3 | Zavpije, odpre od mrtve v sosedno sobo. Tam stojita oglar 1679 1 | vanjo in vali v jeki po soteskah, ki tulijo kot sodne trobente. 1680 1 | sanj. Le tistega poznam in sovražim, ki je Tebe skušal, da jej, 1681 1 | soj z ognjišča prečudno spačeno lice, neumno, plaho in prežeče, 1682 1 | vse mu je jasno pa se mu spači obraz; molim, opominjam 1683 2 | pa moški; če bi se ji v spanju približal, pa bi ga zdajci 1684 1 | žensko teló pa lega nečisto k spečim, da človeka prenese v daljavo, 1685 Motiv| quorum primum ad vitam spectat, id est Respice, secundum 1686 1 | srenje, potem je ugasnil spev. Svetilka, ki jo je nosil 1687 2 | Samael, Mahazael, Bethaga, spiritus aspis tartaricus, miluo 1688 1 | blagroval in blagoslavljal: ~"Spiš, nedolžni! Nisi slišal, 1689 1 | čudodelno moč, amen." ~Splahnil je pod križem kakor meh, 1690 2 | osula nadenj, ga obsenčila, spočela ga za nezaslišano delo. 1691 1 | spričo nadležnosti, ki mi jih spočenja. Prekleti potuhnjenec! ~ 1692 2 | in vpije po skrivnostnem spočetju. Vedno bolj krčevito ga 1693 1 | incubus in gre k ženski, da spočne..." Duhovni ugiblje trpko 1694 1 | pripravil, da bo pravična in spokorjena prešla k sodbi. Človek je. 1695 1 | petnajststošestinpetdesetem. ~Stari spokornik "hlapec Gospodnji" vikar 1696 1 | mu venomer zopet kliče v spomin besedo iz razodetja o Sodbi: ~" 1697 1 | kakor se mu je spočelo v spominu in z besedo, ko je to jutro 1698 1 | morali podstriči. ~Vikar se spomni s toplim sočutjem: 'Ničemurnost 1699 1 | stopil v prvi mrak, se je spomnil stare nadležnosti. Odročno 1700 1 | bridkost imel, da jo za spoved ne bom znal pripraviti, 1701 2 | govoril tako: ~"Zdaj pa te bom spovedal, Neža, kakor je božja volja 1702 1 | določno: ~"Pojdi, dobra! Spovedala se bo." ~*** 1703 2 | volja božja, skesana, vdana, spovedana... V imenu Očeta..." ~Sredi 1704 2 | Nu, pa ne govoriva o spovedi, če nočeš, Neža," taji svoj 1705 1 | Saj niso uporni. Lepó se spovedó in vdajo na videz; a ko 1706 1 | Bog! Česa vsegà se že ni spovedovala od prvega greha, češ da 1707 2 | jih sklene in prosi: ~"Spovejte me!" ~"V imenu Očeta in 1708 1 | glas. ~"Confiteor Deo... Spovem se Bogu..." ~Hlapčič, ki 1709 2 | k sebi. Tudi vidi, da se spozablja, da ne gleda nase in se 1710 1 | učim svojega pobiča besede spoznavati in brati, se mi je razodelo 1711 1 | preroke, apostole, mučence, spoznavavce, device in vse svetnike. ~" 1712 1 | Odprl sem v učeno knjigo in sprebral, da so nevešči prepisovavci 1713 2 | kako bi se mu neki upala od spredaj v obličje, pa se dotaknila 1714 1 | klical: thabiti kumi -- spregledaj in vstani. Ti veš in vidiš, 1715 1 | ki je spal nad knjigo, je spregledal, zavpil in se kot otroci 1716 1 | grešnega...' 'Stoj, Jevane, spregovôri prav,' se kara nato, vidi, 1717 1 | nenaturno kot svojega ljubeja sprejemajo. Homagium confecit sibi 1718 1 | najbolj tajni izraz. Voljnó sprejemata nato evangelijske resnice, 1719 1 | umejemo, marveč da verujemo in sprejmimo voljno! Dovolj sem povedal, 1720 1 | seboj. Obličje mu je vse spremenjeno, neskončno dobro, kakor 1721 2 | da je ne more pa ne more sprevesti na pravo pot in misel. Čuti, 1722 1 | šiva in pere. Neža. Bog jo sprevidi! Poštena in prava je, kakor 1723 1 | Pa ga moram kot hujšega, spričo nadležnosti, ki mi jih spočenja. 1724 1 | kratko proti ženi: ~"Odkrivaj sproti!" ~Moli, naj odpusti Vsemogočni 1725 2 | psalm do visokih nebes, sproščen v prečudni, nadzemeljski 1726 1 | sodne trobente. Rezko se sproži za deset korakov pred popotnimi 1727 1 | vidi luči. Oglar ga je spustil na tla pred ljudmi, ki so 1728 1 | mater ob otročji zibeli s sračjo nogó in ugane, da je otrok 1729 1 | ovčji meh in da ga zbada od srcá do pod lopatico. Bolezen 1730 1 | je ne bo rezko vzdignila srčna tesnoba, vrgla je v blaznem 1731 1 | pri sebi in si osvešča s srdom in občutjem gnusa, kar je 1732 1 | ena sama Tvojih velikih sreč, čudež namreč, ki bi se 1733 2 | močnejši mimo nebeških moči, srečen in blagoslovljen do smrti. 1734 1 | ključa je šla z njim pesem srenje, potem je ugasnil spev. 1735 1 | človeških in živalskih. V staji pod sobo je prijetneje, 1736 1 | veva oba, kolikokrat sem stal s Tvojim zakramentom ob 1737 1 | Et vidi quattuor angelos stantes super quattuor angulos terrae 1738 1 | pa jaz, ki sem brbljav in star, pa ta otrok tu, ki nimam 1739 1 | in poslušaj!" ~Glas zamre starcu od razburjenja, nekaj trenutkov 1740 1 | prvi mrak, se je spomnil stare nadležnosti. Odročno mu 1741 2 | Po meni, po jalovem in starem, ki hočem umreti zanjo! 1742 1 | jalova je namreč ta sreča starih let. Ne vidim, da sem hladán, 1743 4 | tridesetem letu njegove starosti ga je pijanega od razuzdane 1744 2 | ženska, nu, baba, kakor ste vse. Vsak mesec tečete, 1745 4 | In ko je dozorel, je slà stegnila svoje lovke po njem. Hudič 1746 1 | pred njim četvero mrtvih sten z nizkim, črnim stropom. 1747 1 | drugod. Pa se okrene proti steni, kjer visi razpelo, les, 1748 1 | plamenček iz neotrnjenega stenja sam duši in da ne more vreči 1749 2 | ga usta. Mrtva togota mu stiska srce. Zakaj ne mara? vprašuje 1750 1 | topla ploha jih zajame. Stisnejo se k skali in počivajo. 1751 1 | pred križ in stegnil roke. Stisnil jih je v pesti, kakor da 1752 3 | za glavo, blodi po sobi, stoče in ihti: ~"Talitha, Thabita, 1753 1 | nedolžnega in vzemi grešnega...' 'Stoj, Jevane, spregovôri prav,' 1754 1 | vetrovi. Z nabreklimi mehovi stoje; a zdaj niso tegobni in 1755 1 | Gospodar moj, Kristus! Tu stojim in prosim: 'Gospod, hčerka 1756 3 | mrtve v sosedno sobo. Tam stojita oglar in nosna soseda. Vidita 1757 1 | Tako, glej, sem doživel stokrat in še večkrat. In temu se 1758 1 | in se pokojno naslonil v stolu. Prijetno mu je, nekakšen 1759 1 | zvoncem se je lovil, da bi stopal prav v ta krajček svetlobe 1760 1 | pomislil ni, pa je zdajci stopila predenj. Zato sem rekel, 1761 1 | Opoteče se vanj, ki je za stopnjo globlji. Stoji pred nizkim, 1762 1 | bridkem dvomu, ali je prav storil, da ni šel sam, marveč da 1763 1 | Nobenega adepta me ni več strah, toliko sem videl bolečine, 1764 1 | Bral in slišal, kakor o strahotah, oznanjenih v knjigah prirode, 1765 1 | tesnoba, vrgla je v blaznem strahu v zavest, v zadnjo mordà; 1766 3 | bi mu bila v pomoč. Pa jo strahuje: ~"Da si videla? S tem, 1767 2 | obupana. Obrne glavo v stran, ne mara videti ne slišati. ~" 1768 3 | drobom svojim hudiča..." Strašen smeh ga lomi. Ženska pa 1769 1 | zakramenta, marveč da skruni. Strašna misel ga bega: ~"Gluha molitev 1770 1 | vprašuje po besedi iz strašnega razodetja o Sodbi, "ali 1771 2 | telesa v bolno žensko, v tem strašnem novem zakramentu, v tej 1772 3 | tegobni život. Izprašuje s strašnim porogom: ~"Kdo je videl? 1773 1 | kolena. Vstane, se ove, da ga stresa mraz. Potno srajco čuti 1774 3 | Vzraste, stegne roke, strese s pestml. Kakor obsedencu 1775 1 | slaba. Ali je ni že rahlo streslo? Ali ji ne gredo nekake 1776 2 | Beseda, ki jo je spregovoril strežni sosedi, je zbudila bolnici 1777 1 | temo. Vikar vzame svojemu strežniku luč in stopi v mrki prostor. 1778 1 | povedal oglar, da je vse cunje strgala s sebe. Vse, razen rute. 1779 1 | zapihalo in zavreščalo v strganem smehu. S trdo rokó je stegnil 1780 1 | dnu ali pa divje sekajo s strmin čez pot, iz brezen, ki zijajo 1781 1 | mrtvih sten z nizkim, črnim stropom. Oljenica, ki jo polnijo 1782 1 | nabreklim mehom ob sebi. Boreas, Subsolanus, Auster in Eurus. Mehovi, 1783 1 | drzko: ~"Prvo leže hudič kot succubus k moškemu; potem vstane 1784 1 | na pljuča in ga zdraži v suh kašelj. V mrtvem somraku 1785 1 | odgovori duhovni. Burja sune nepričakovano, močno in 1786 1 | Sodnik zdajci prebudil: ~Surgite, pritisnite na mehove, čas 1787 1 | nekakim domačim, strašno surovim oljem, je napolnila do gnusa 1788 Motiv| miraculo, quod Christus in suscitanda Jairi filia confecit, ipsa 1789 1 | pri oknu, postavila dvoje sveč in križ in se nato zgrudila 1790 1 | kakor postelji. V medli svečavi vidi bolno dekle. Brez gibov 1791 2 | Gospodova beseda v njegovih svečeniških ustih izpreminja vino v 1792 1 | Nenadoma je nekdo prižgal svečo. Vikar opazi žensko, ki 1793 1 | Concedo, Si od vekov in ves svet si prišel odrešit. Distinguo. 1794 1 | očmi in basna: ~"Nosiš, svetec Krištof, čez vodé in brezna. 1795 2 | mu pravimo, da je proti svetemu Duhu... Pomejniška, kakoršna 1796 1 | potem je ugasnil spev. Svetilka, ki jo je nosil oglar, je 1797 1 | duhovnemu venomer ona ista močna svetinja, kakor za njegovih mladih 1798 1 | Distinguo. Hudič te je vzel vrh svetišča in ti ponujal carstvo vsega 1799 1 | nosil oglar, je sejala medlo svetlo liso po tleh. Hlapčič z 1800 1 | Janez, ozdravil si ga. Svetloba je šla s tvojih rok nadenj, 1801 1 | stopal prav v ta krajček svetlobe na tleh. Zdaj je hitel zvoniti, 1802 1 | spoznavavce, device in vse svetnike. ~"Amen," odgovori hlapčič. ~ 1803 1 | potrudi. Še mimo tegà boš v svetu marsikaj gluhega bral. Hotel 1804 1 | seka v meso in mozeg. ~"Svinja... sus famelice! No moreš 1805 3 | ovedel. V sobo je padel medel svit. Ali iz jutra ali iz noči 1806 1 | ukral, da hoče kakor Bog svojih vernikov, ki naj se mu za 1807 1 | podobno zares doživel, a srečo tajnega čudeža in slast šele sedaj 1808 1 | svojega božanstva najbolj tajni izraz. Voljnó sprejemata 1809 1 | svoje vernosti bogoslovski tajnopis razodeneta pogan in žid, 1810 1 | začetek vsega pismouštva, v tajnost modrosti razodetja, ki je 1811 1 | Kristus, sin živega Boga! Tak daj mi ga takega, kakor 1812 2 | Zato mu pač ne bo delala take sitnosti, da bi šel pa bi 1813 1 | kolikrat sem si zato v takem jalovem svojem usmiljenju 1814 1 | ne more privaditi bližini takih žensk. Zoprne so mu. Ta 1815 1 | dal. Zase, samo zase hočeš táko božjo srečo. Ti veš, čemu. 1816 1 | bere hlapčič dvakrat gluho. Takole bere: ~"Quare instaura sermonem, 1817 1 | moč, ki je šla iz tebe? Takrat, ko se Te je dotaknila krvotočna 1818 2 | bo čutila, kako mu hrope. Takšen, pa je le vstal na pot po 1819 1 | razvozla pismo v okrajšavah: ~"Tali modo cognoscetis facile 1820 Motiv| Kumi, verba sunt Christi... Talia in multis sacrae scripturae 1821 1 | je bila južna skuhala iz talne zemlje in snegov, je hujše 1822 1 | Basilisce, Astarot, Samael, Tartah, Neabaz! V imenu Gospoda 1823 2 | Bethaga, spiritus aspis tartaricus, miluo inextricabilis calcitrans 1824 1 | kakor je Tobija, Saro in taščo Petrovo, da bi zopet živela 1825 1 | odnehaj, gredó z očmi za teboj in očitajo molče. Tako, 1826 2 | kakor ste vse. Vsak mesec tečete, ta je pa dvanajst let vsak 1827 1 | mora kakor vesoljni potop teči vsako uro, noč in dan, da 1828 2 | neusmiljeno golo telo. Vročina iz tegá telesa udarja duhovnemu 1829 1 | Zato pa se potrudi. Še mimo tegà boš v svetu marsikaj gluhega 1830 1 | In če se bo otresel te tegobe, ki se je tolikokrat v življenju 1831 1 | posteljo. Ženska s svojim tegobnim životom mu je v pomoč. Kakor 1832 3 | Vedno bolj nemirno išče, tehta, posluša: ~"Talitha? Thabita? 1833 1 | Tudi jedel je in mu je teknilo. Priljudno in šegavo kot 1834 2 | Poleg duševne ga grabi tudi telesna bolečina. Incubus njegov, 1835 1 | na stol in ové vse svoje telesne slabosti in usahle moči. 1836 2 | brez besede, brez razuma in telesnega občutja. Ne véruje, a je 1837 1 | zdaj moško, zdaj žensko teló pa lega nečisto k spečim, 1838 1 | oblake in temó. Oblak in temà pa se nekje na sredi, kjer 1839 1 | pa še prihaja plašit iz temé in seje trapoto v dušo, 1840 1 | mojega rajnega Petra iz temè! Zakletev izmoli, saj jo 1841 1 | votel grom je stresel hišo v temeljih. V odprtih vratih je vstal 1842 1 | Ali ji ne gredo nekake temne pege in sinje lise v obraz? 1843 1 | prižgó, saj je sredi dne temnó, kakor zvečer." ~Veter, 1844 1 | nizka vrata, ki zevajo v temo. Vikar vzame svojemu strežniku 1845 1 | narobe, da je dvanajstleten v tempelj šel pri drugih vratih, svojo 1846 Motiv| nunc paene universi libri teneant Thalita, Kumi, quod est 1847 3 | išče, slovkuje: ~Et... tenens manum..., pellae... ait 1848 1 | nekje na sredi, kjer se sape tepó, kopičita in mrtvo vrtinčita 1849 1 | ustnice, privije zakrament tesneje na prsi in čuti, da se je 1850 1 | bo rezko vzdignila srčna tesnoba, vrgla je v blaznem strahu 1851 1 | toliko da more še sam le s težavo dohajati smisel tega, kar 1852 1 | razmaknila, razredčila se v nekak težèk, kar dušeč somrak. Ta mrakota 1853 1 | vsem, ki bivajo v njej." ~Težka zatohlost mu pade na pljuča 1854 1 | In ne zavrzi me: Ecce, theologus! -- glejte ga, bogoslovca, 1855 1 | ga hoče zbadati. Vpraša tiho, previdno: ~Oglar pove po 1856 1 | nagaja več, da ni več v njem tiste strašne sle, ki seka v meso 1857 1 | Norčavost je hudič iz sanj. Le tistega poznam in sovražim, ki je 1858 1 | pa nisem mogel privaditi, tistim očitajočim očem, ko so vzele 1859 1 | Bog. Pa ti ne bo dano. Do tja boš segel, do kamor je človek 1860 1 | Leži na ilnatem uteptanem tlaku in lovi duhovnikov plašč, 1861 1 | Gospod Bog bolnico, kakor je Tobija, Saro in taščo Petrovo, 1862 2 | grenkoba so ga usta. Mrtva togota mu stiska srce. Zakaj ne 1863 1 | sèn." ~Pa se mu je nova tolažba vnela in je zaupljivo pogledal 1864 1 | angel Raziel razodel Adamu v tolažbo. Vsa božja moč je skrita 1865 2 | vzhičeno izpoved, jo uči in tolaži in odvezuje. In zdajci jo 1866 1 | do ljudi, ki si me jim za tolažnika postavil et quasi medicum, 1867 1 | spočit. Šaliti se hoče. Tolik blagoslov mu je iz sanj 1868 1 | otresel te tegobe, ki se je tolikokrat v življenju že hujše in 1869 2 | Neža! Tri ure hoda je do Tolmina, tešč je hodil in tešč mora 1870 1 | prehajajo mimo Luknje znad Tolminke nad Zadlaščico, jim zapre 1871 1 | na pot v noč in grapo po Tolminki navzgor. Do prvega ključa 1872 2 | taka kot ti, pomejniška, tolminska, črednik v krilu; ob sobotah 1873 1 | sina. ~V Koritih so. Ogabno topla ploha jih zajame. Stisnejo 1874 1 | podstriči. ~Vikar se spomni s toplim sočutjem: 'Ničemurnost tvoja, 1875 2 | Mrtvo, zlostno brblja in toži bolna: da je videla, da 1876 1 | izpovedal in se ne kesam. Tožim in se jočem za mlado krvjó. 1877 Motiv| aliquis non satis diligens transcriptor quod in historiae margine 1878 Motiv| credendum est ab evangelista translatum, quod in veritate non adest. 1879 1 | molze, misli nase. Baba je, trapasta kot prva Eva, ampak skušnjavec 1880 1 | je zazdela sprva vikarju trda kot zid, se je nekam razmaknila, 1881 1 | na vrvi in ne zmore. Do trde noči se bo, sirota, otepal, 1882 3 | Leži ob golem, mrzlem, trdem in ko presni vosek rumenem 1883 1 | Že mesec dni od svetih Treh kraljev se osvešča stari 1884 2 | Bolna, kakor da ne sliši. Ne trene z očesom, strmi topo, izprašuje 1885 1 | starcu od razburjenja, nekaj trenutkov mora krotiti bolečino vnetih 1886 1 | fugite partes adversae! Trepetaj, prekleti, pred zakramentom! 1887 4 | varne poti nad prepad in ga treščil vanj...~ ~ 1888 1 | Odročno mu je. Sprva mora iz trga nizko dol na breg k cerkvi 1889 1 | Svetem Urhu v dobravi pod trgom, da bi mu uro Gospodnje 1890 1 | partes adversae, vicit Leo de tribu Juda, radix David." ~V vikarjevo 1891 4 | Hudič ga je v zanko ujel. V tridesetem letu njegove starosti ga 1892 1 | semper efficacism, p nm avor Trigrammaton et ptr Tetragrammaton et 1893 1 | govorijo tri večere zapored trije: pogan Sidonij, židovski 1894 1 | nisi bil v žebljih in pod trnjem zdrav. Ozdravljenje, sem 1895 1 | kakor za njegovih mladih in trnovih duhovniških let. ~"Moje 1896 1 | soteskah, ki tulijo kot sodne trobente. Rezko se sproži za deset 1897 1 | stoji pa jo deževje pere, da trohni od znotraj in od zunaj prhni. 1898 2 | Skozi prteno srajco in trojni mezlan bo čutila, kako mu 1899 1 | iz sanj me je opasal in trojno bolezen oznanja po učenem 1900 2 | si razložiti, kaj počne, trpi voljno, posluša njeno vzhičeno 1901 1 | zdravje in da bi bila po tem trpljenju in po tej bolezni boljša. 1902 1 | mene?' ~In vikar se živó trudi, da bi umel. Ume: ~"Mulier 1903 1 | potem mu je zopet toplo. Trudnost, ki v njej sahne neskončno 1904 1 | in čuti, da se je otresel trudnosti. Začne moliti: ~"Miserere 1905 2 | le roko stegne pa prime tu-le na prsih. Skozi prteno srajco 1906 1 | secundam magnam misericordiam tuam..." Ne moli dolgo. Ko prehajajo 1907 1 | je bil videti neznansko tuj in nov: jemala je pogled 1908 1 | Še iz grobov me gledajo, tuje, mrtve, hladne... otroci, 1909 1 | nekje v neznanem, v neznano tuji luči. Iz nevidnega mu je, 1910 1 | vali v jeki po soteskah, ki tulijo kot sodne trobente. Rezko 1911 Motiv| namque manum jacentis in tumba puellae duobus verbis dixit: 1912 1 | umel. Ume: ~"Mulier quaedam turpidissima... praticulam cutis i. e. 1913 1 | bom drugače vprašal. Pater tuus, tvoj oče, fantič! Da je 1914 1 | snemat iz nastavljenih zank, Tvoje usmiljenje, ki mora kakor 1915 1 | nekaj Tebi! Tebi tudi in Tvoji ljubezni do ljudi, ki si 1916 1 | oba, kolikokrat sem stal s Tvojim zakramentom ob umirajočih. 1917 Motiv| recuperandam, id est Surge. Ubi post aliquis non satis diligens 1918 1 | zavaljen, blaten in strašno ubit. Hlapčič, ki je spal nad 1919 2 | zopet, a zdaj užaljeno, ubito, živčno: pa da so šli ponj, 1920 1 | robato. Nuj! Zdaj mi še svoje ubogo telo do zadnje dlačice razkazuješ, 1921 1 | trojno bolezen oznanja po učenem Aviceni. Le katero? Apoplexiam, 1922 1 | izbral otroku knjigo najbolj učenih enega, toliko da more še 1923 1 | ni prva, in bi človek z učenim Aviceno dejal, da je le 1924 1 | da vstani. Odprl sem v učeno knjigo in sprebral, da so 1925 1 | odprta pred njim. "Iz te učenosti tu, po kateri učim svojega 1926 1 | odprl, pa se govoriti ni učil! Nisem se! To pa veva oba, 1927 1 | podoba in bistvo božjega učlovečenja v prečisti Materi in Devici... 1928 1 | res ves norski, ki je za učno začetnico izbral otroku 1929 1 | zgošča v križu; čuti jo kot udarec in kostenico; zamolklo vreže 1930 2 | zažvižgal bič, ko bo angel udaril, da bo slišati, kakor da 1931 2 | ne more potrditi, ne more udariti neusmiljeno. Ves je zmeden 1932 2 | Vročina iz tegá telesa udarja duhovnemu skozi mezlan in 1933 1 | Kot klop. Komaj z oljem ga udušiš pa izluščiš iz kože. Kot 1934 1 | njim pesem srenje, potem je ugasnil spev. Svetilka, ki jo je 1935 2 | ni močne besede, da bi ga ugnala in ukrotila! ~Zopet poskuša 1936 1 | vzame ud, okrni moštvò in ujalovi žensko, da je božji službi 1937 1 | srce usušilo in vsa duša ujalovila. "Incubus," mrmra, "malič 1938 2 | do zadnjega, mu je tako ukazal. Tu na svojem srcu ga nosi 1939 1 | rame in potisne na stol. Ukaže, naj mu dadé jesti in piti. 1940 1 | božji službi obredno molitev ukral, da hoče kakor Bog svojih 1941 1 | Potem sem s Tvojo pomočjo ukrotil svojo kri in strojil svoje 1942 2 | besede, da bi ga ugnala in ukrotila! ~Zopet poskuša vikar zlepa. ~" 1943 1 | expletio voluntatis nostrae... ultio et vindicta contra impios... 1944 1 | Vikar mu migne, naj se umakne. Nato zajame s palcem svetega 1945 1 | vzkliknil vikar, a sproščeno. "Umazan si že, hudič pa ne, zalaški 1946 1 | besedo. Ni zapisano, da umejemo, marveč da verujemo in sprejmimo 1947 1 | odpri in beri! Da še ne umeješ, praviš, ker je bukovski? 1948 1 | vikar se živó trudi, da bi umel. Ume: ~"Mulier quaedam turpidissima... 1949 2 | kakoršna je, saj ne bo umela, le zmočena bo še huje... 1950 1 | bolezen in bridko smrt. Umirajoč se je zmiril z vikarjem 1951 1 | iz tega mojega bolnega in umirajočega življenja. In tako sem se 1952 1 | kličejo otroci, babe in vsi umirajoči, naj jim bom v pomoč, pa 1953 1 | s Tvojim zakramentom ob umirajočih. Nobenega adepta me ni več 1954 1 | in povem. Ko si na križu umiral, odrešil si. Ozdravljal 1955 2 | da je bilà priča. Ko je umirala rajna Marjanica... Klobučarjeva 1956 2 | hiše povedati, da je čečica umrla. Pa je rekel Gospod Jezus... 1957 3 | roke... ~"Christophore," se unaša zmedeni, "ne boj se! Ni 1958 1 | prirodi, da se še močnejši unese in še lepša usuši, prava 1959 1 | se bo zemlja upokojila in unesel breg. Ko se ove, čuti, da 1960 1 | Sina in svetega Duha." ~Uničen naj bo satan in odvzeta 1961 Motiv| asus est, ut nunc paene universi libri teneant Thalita, Kumi, 1962 Motiv| Igitur Puella tibi dico universum hoc nihil huc attinet... 1963 2 | véruje, a je sama vera, ne upa, a je ves v dopolnjenju, 1964 1 | nezadržano, čakal, molil in upal. Bral sem v evangelistu 1965 2 | zadaj, kako bi se mu neki upala od spredaj v obličje, pa 1966 1 | rekel. Odkar se mi je telo uplahnilo in usušilo, odkar po človeški 1967 1 | popusti, kar je popadel. Noben upnik ni bolj siten... Kristus, 1968 1 | kaj bo, kdaj se bo zemlja upokojila in unesel breg. Ko se ove, 1969 2 | Norčavosti! Iz nje same ni upora. Tu ima zopet hudič, zoprnik 1970 2 | more biti. Nikoli ni bilá uporna, kakor sir je voljna. Iz 1971 1 | v božjo voljo. Saj niso uporni. Lepó se spovedó in vdajo 1972 2 | neslišno in spregovori mrtvo, uporno: ~"Zdaj... saj je vse proč." ~ 1973 1 | oglasil tedaj zvon svetega Urha. Duhovni se je dramil vedro: ~" 1974 1 | farno cerkev pri Svetem Urhu v dobravi pod trgom, da 1975 1 | spozna. Soseda je, jecljava Urša. Petkrat ji je krstil v 1976 1 | svoje telesne slabosti in usahle moči. Pa ga mine sleherna 1977 1 | lacero, asso, capistro..." Usahnil je v tem svetem gnevu brez 1978 1 | zadnji dan in to noč podobno usahnila in se spet zavedela! Vedno 1979 1 | Tako se drami in zopet usiha in ima novo videnje: štiri 1980 1 | nad pot. Vrhu tega se je usipal nadenj kar ogljušljiv šumot 1981 1 | hudiča za domačega posla uslužil. Še drugače povedo: da je 1982 2 | Gospodom pritekla, naj se je usmili in pomaga. Pa je ni maral 1983 1 | Stari gospod se je sirote usmilil in sklenil, da bo odgojil 1984 1 | kdaj dvomil, da si dober in usmiljen? Nu, sam videl in čutil 1985 1 | strahovati. ~"Sodi, če smeš brez usmiljenja, in udari," ihti v sveti 1986 1 | nastavljenih zank, Tvoje usmiljenje, ki mora kakor vesoljni 1987 3 | Hudič ali angel! Anathema;" Usmiljeno zaihti žena in hoče k njemu, 1988 1 | zakramentu in po svoji neskončni usmiljenosti, kar je zagrešila z očmi, 1989 1 | cognoscetis facile omn potetism usqq apparuisse virtute et opation 1990 1 | obraz? Ali ne igra krog ust zadnji, smrtni krč? ~Vikar 1991 2 | je, sama grenkoba so ga usta. Mrtva togota mu stiska 1992 2 | lije iz njega in se ne ustavi... Utrgalo se je do smrti... 1993 1 | takó se je vsako toliko ustavil osuplo, da bo z glavo zadel 1994 1 | pridržati in z močno južno ustaviti, z vetrom takim od morjá, 1995 1 | njim do kraja, kjer so se ustavljali. Kakor vedno se je obrnil 1996 1 | očmi, z ušesi, z nosom in usti, z rokami, nogami in ledji. 1997 1 | razdražen jih ima v ušesih, na ustnicah in v omočeni duši. "Quattuor 1998 2 | in nagnil glavo bolni k ustom. Pa začuti, da se mu je 1999 2 | ko jih s takim potrdilom ustrahuje, se vdajó. A tu in zdaj 2000 1 | vidiš, kakor Jairovo hčer. Ustvaril si jo in ji dal zrasti lepo 2001 1 | so mu bile spet le sanje ustvarile norsko videnje. Hlapčič