| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Pregelj Thabiti Kumi IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Paragraph
2002 1 | močnejši unese in še lepša usuši, prava senéna lonica, ki 2003 1 | da nisem, ki se mu je ud usušil, lakota pa ne!" ~"Lakota, 2004 Motiv| contenui admiscere asus est, ut nunc paene universi libri 2005 1 | poslal otroka zvonit, ki mu utegne peklenski malič zvon pridržati 2006 1 | da se je prav isto uro utelesil kot Bog, le narobe, da je 2007 1 | koleni. Leži na ilnatem uteptanem tlaku in lovi duhovnikov 2008 1 | Pa je zvon trpko naglo utihnil, klenknil medlo in lovil 2009 1 | celebrari fecerat..." ~"Utique! Prav res! Rotundae conscientiae 2010 1 | segrejejo naj ga!" ~Vino je utolažilo vikarju bolečino in ga zdravó 2011 1 | zapre pot plaz. Oglar mora utreti pot, prenese otroka in se 2012 3 | Pade kot kamen, ki se je utrgal iz žive stene v brezno. 2013 1 | preliva vanje, jih veže in utruja, a so venomer zopet voljní, 2014 1 | kar je zagrešila z očmi, z ušesi, z nosom in usti, z rokami, 2015 1 | igrivo in razdražen jih ima v ušesih, na ustnicah in v omočeni 2016 1 | kakor s človekom, ki sta se vajena od mladega; "ti povej, če 2017 1 | v Tolminu za god svetega Valentina v letu petnajststošestinpetdesetem. ~ 2018 1 | grom se sesuje vanjo in vali v jeki po soteskah, ki tulijo 2019 1 | prešinja vse ude, se preliva vanje, jih veže in utruja, a so 2020 1 | globel, votel grom se sesuje vanjo in vali v jeki po soteskah, 2021 1 | nezakonskemu otroku vikarjevega varištva. Stari gospod se je sirote 2022 4 | razuzdane babe speljal z varne poti nad prepad in ga treščil 2023 1 | njegov je nesel njega in mu varoval pot. Hel, Keloim, Heye! 2024 1 | in je ves brljav. Svojega varovanca Boštjana je poslal v farno 2025 1 | ženska njemu in njega mlademu varovancu, hlapčiču devetih let, Boštjanu. 2026 1 | plaho in prežeče, samo vase potisnjeno in obenem strašno 2027 1 | ki pravijo, da slišijo včasih in da bije kakor po irhovini... ~ 2028 1 | sajasti lik. Ni molil, le vdajal se togo: ~"Ne prosim! Oba 2029 1 | uporni. Lepó se spovedó in vdajo na videz; a ko si opravil 2030 2 | potrdilom ustrahuje, se vdajó. A tu in zdaj ne more potrditi, 2031 2 | zna vere obuditi, da bi se vdali. Mrtvo, zlostno brblja in 2032 2 | je volja božja, skesana, vdana, spovedana... V imenu Očeta..." ~ 2033 2 | Meni že deseto leto vsak večer zalijejo obuvalo..." ~Pa 2034 1 | neumno basen, da govorijo tri večere zapored trije: pogan Sidonij, 2035 2 | toplem sočutju: ~"Nu Neža ne veči! Saj pridem rad. Ali sem 2036 1 | hlapčič, negodni Boštjan, veder in živ, le moker kot miš. 2037 1 | Tebi ne, zato ne moreš vedeti. Pa bom drugače vprašal. 2038 1 | mogota zarotba... exorcismus vehemens atque fortis..." ~Beroči 2039 1 | cerkvenec je že, molil in vekal v praznem boju. ~Toplo sočutje 2040 1 | razpelo: ~"Concedo, Si od vekov in ves svet si prišel odrešit. 2041 1 | se čudi vikar. 'Saj so veliki in silni, a strašni niso. 2042 1 | vse opere, kar je ognusil véliki prasec." ~"Prasec," se vnema 2043 1 | mi bila ena sama Tvojih velikih sreč, čudež namreč, ki bi 2044 1 | rekel, mladost, utrgana z vélikim usmiljenjem sirotam v življenje, 2045 2 | mulus... conjuro te, flecto, veneno, flagello, cremo, lacero..." ~ 2046 Motiv| Reuchlin-Phorcensis, De verbe mirifico.~ 2047 2 | spet ne ve tolažbe, ne zna vere obuditi, da bi se vdali. 2048 2 | nedoumni sli in strašni veri, da mora privoliti in da 2049 Motiv| evangelista translatum, quod in veritate non adest. Igitur Puella 2050 1 | bo pel kot zvon.' Otrok verjame, a mati reče, da ga bo zadušilo. 2051 1 | se ti tako gluho branje? Verjamem in vidim. A drugačnega pota 2052 1 | delo bi moralo to biti, verjemi! Na lase je ničemurna, in 2053 1 | pripraviti, ki ne bo hotela verjeti, da ji bije zadnja..." ~ 2054 1 | da hoče kakor Bog svojih vernikov, ki naj se mu za praznik 2055 1 | krščanski Capnion. Vsak svoje vernosti bogoslovski tajnopis razodeneta 2056 Motiv| id est Respice, secundum vero ad sanitatem recuperandam, 2057 1 | potrebe, morda celó z grehom vérovali, česar ni! Kajpada, prav 2058 1 | udov. Vajen je tega. Mrtvo verski in cerkovni. Zdaj pa mu 2059 2 | Neža, je rekel, ne boj se, veruj... In je šel v hišo, kjer 2060 2 | in telesnega občutja. Ne véruje, a je sama vera, ne upa, 2061 1 | zapisano, da umejemo, marveč da verujemo in sprejmimo voljno! Dovolj 2062 1 | usmiljenje, ki mora kakor vesoljni potop teči vsako uro, noč 2063 1 | oče in mati. Živita. Ne vesta več, ne kako dolgo ne čemu. 2064 1 | dne temnó, kakor zvečer." ~Veter, ki šumi krog vogalov, mu 2065 1 | močno južno ustaviti, z vetrom takim od morjá, ki že dve 2066 1 | vremena šele, ko začuje šum vetrov v krajnih vogalih svoje 2067 1 | oblak in temó. Sredi v mokri vetrovini hodi on sam, vpada in vstaja 2068 1 | veli vikar, se ustavlja vetru, stisne ustnice, privije 2069 1 | stopil čez prag v sajasto vežo z ognjiščem. ~"Mir bodi 2070 1 | vajen vikar videvati tako. Vežó si rute čez lase, da bi 2071 1 | Res je, nič več je ne videvam v cerkvi," ugiblje duhovni. ~" 2072 1 | bolne ženske je vajen vikar videvati tako. Vežó si rute čez lase, 2073 1 | Lepó se spovedó in vdajo na videz; a ko si opravil in hočeš 2074 1 | kakor sveto. Oči gledajo, vidijo. Ne ženskih udov, ne telesa 2075 1 | Učitelj moj, praeceptor meus vidit, sem si dejal in hrepenel 2076 3 | stojita oglar in nosna soseda. Vidita duhovnega in ga ne poznata. 2077 1 | umira hči, ki je mlada? ~Vikarjev hlapčič se je obrnil na 2078 1 | svojemu nezakonskemu otroku vikarjevega varištva. Stari gospod se 2079 1 | tribu Juda, radix David." ~V vikarjevo zarotbo se je zdajci zopet 2080 1 | voluntatis nostrae... ultio et vindicta contra impios... mogota 2081 1 | in ga je vesel. ~"Meus! Vir simplex. Mar so mu plazovi, 2082 1 | alios, chartam nominatam virginem acceperat et a quodam sacerdote 2083 1 | potetism usqq apparuisse virtute et opation semper efficacism, 2084 Motiv| hebraica, quibus mortua vitae lucique reddita est, non 2085 Motiv| Kumi, quorum primum ad vitam spectat, id est Respice, 2086 1 | z neusahljivo jeko nekje više in globlje v gorah... ~" 2087 2 | Tako je ves onstran; večji, višji, močnejši mimo nebeških 2088 3 | Da si videla? S tem, kar vlačiš že osmi mesec? Z drobom 2089 1 | ker so stene, pod in tla vlažno zamazana, vsa prevzeta od 2090 2 | zoprnik stari, svoje prste vmes. Sveti, Močni, Nesmrtni! 2091 1 | sem tvoj ljubej..." ~Pa se vname v prestrašni žalosti, v 2092 1 | Pa se mu je nova tolažba vnela in je zaupljivo pogledal 2093 1 | incubus, pa ni in so le pljuča vneta v bodilju. In če se bo otresel 2094 1 | trenutkov mora krotiti bolečino vnetih pljuč in loviti sapo. Slabotno, 2095 1 | jazbec iz snegov, brodil po vodah, lezel po štirih, prhal 2096 1 | spotaknil. A pazi se pošasti v vodàh! Petó ti zalezujejo, vse 2097 1 | Nosiš, svetec Krištof, čez vodé in brezna. Ne boš zabrel, 2098 1 | je prijel za roko in ga vodi kot oče sina. ~V Koritih 2099 1 | pot do dvesto korakov nad vodó, pa je vendar imel vsak 2100 1 | začuje šum vetrov v krajnih vogalih svoje hiše. Vživlja se v 2101 1 | zvečer." ~Veter, ki šumi krog vogalov, mu venomer zopet kliče 2102 2 | bilá uporna, kakor sir je voljna. Iz nje same ni ta žalost, 2103 1 | utruja, a so venomer zopet voljní, prožni in krhkí... ~Ves 2104 1 | božanstva najbolj tajni izraz. Voljnó sprejemata nato evangelijske 2105 1 | kesa in prepusti v božjo voljo. Saj niso uporni. Lepó se 2106 1 | adoptio nostra... expletio voluntatis nostrae... ultio et vindicta 2107 2 | prtenino, duši ga presunljivi vonj razvnetega dekliškega života. 2108 3 | mrzlem, trdem in ko presni vosek rumenem ženskem telesu. 2109 1 | mokri vetrovini hodi on sam, vpada in vstaja v mrtvi in prazni 2110 1 | trudoma maši skozi lino nad vrati. Siv dedec, ki mu je droban 2111 1 | vsaj pokarati, češ da nisem vreden. Potem sem s Tvojo pomočjo 2112 1 | skušnjava poltenih misli in vrele krvi ne nagaja več, da ni 2113 1 | Ové se slabega in južnega vremena šele, ko začuje šum vetrov 2114 1 | udarec in kostenico; zamolklo vreže in mu grabi v vse ude in 2115 1 | Distinguo. Hudič te je vzel vrh svetišča in ti ponujal carstvo 2116 1 | zrasla z brega nad pot. Vrhu tega se je usipal nadenj 2117 1 | pot, prenese otroka in se vrne po vikarja. ~"Asperges me 2118 1 | Prosi Boga, da bi bolni vrnil zdravje in da bi bila po 2119 2 | in neusmiljeno golo telo. Vročina iz tegá telesa udarja duhovnemu 2120 1 | je. Obraz ji rdi v visoki vročini kakor cvet. Dejal bi, da 2121 1 | nepričakovano, močno in zgrabi vrtinčasto otroka pod noge. Hlapčič 2122 1 | tepó, kopičita in mrtvo vrtinčita in padata. Prav nobene groze 2123 1 | zastonj muči, visi krčevito na vrvi in ne zmore. Do trde noči 2124 1 | slišim te! Zakrament ni gluh, vsegamogočni Bog ni mrtev." ~Pa mu je, 2125 1 | bili nedolžni in bi bili po vsej pravici mogli živeti in 2126 1 | sproti!" ~Moli, naj odpusti Vsemogočni bolnici po zakramentu in 2127 2 | žalost, da se noče odreči vsemu, da ne more obžalovati. 2128 1 | kličejo otroci, babe in vsi umirajoči, naj jim bom v 2129 1 | vetrovini hodi on sam, vpada in vstaja v mrtvi in prazni pesmi: 2130 1 | spet v Tolminu. Ljudje so vstajali z desne in leve iz hiš na 2131 2 | hčerka, pravim ti, vstani. In vstala je in hodila." ~Mrtve solze 2132 1 | prevzame, ko vidi, kako je vstalo iz somraka v medli soj z 2133 1 | obleke. ~"Ne boš pomazal, vstopi," je velel duhovni in se 2134 1 | vidi. Odprla so se vrata in vstopil je njegov hlapčič, negodni 2135 1 | me klicat. Grem, pridem, vstopim, vidim in spoznam že ob 2136 3 | te... maledico, flecto, vulnero, dispulvero..." ~Vikar stoji, 2137 1 | človeško dlan in pokazal: ecce vulnus! in je odgovorilo, kakor 2138 1 | razpelu, sklenil roke in jih vzdignil kakor za molitev. Komaj 2139 1 | spi dokler je ne bo rezko vzdignila srčna tesnoba, vrgla je 2140 1 | gnusa ves prostor s svojim vzdušjem. Tako gostó, da se plamenček 2141 1 | duhovni, kakó močnó ga je vzela zima in dolga zmrzál. Pa 2142 1 | tistim očitajočim očem, ko so vzele slovo. Še iz grobov me gledajo, 2143 1 | davica, pusti nedolžnega in vzemi grešnega...' 'Stoj, Jevane, 2144 2 | boje se, da bi potem morali vzeti slovo. In duhovni jim vedno 2145 2 | trpi voljno, posluša njeno vzhičeno izpoved, jo uči in tolaži 2146 1 | Maranata!" je v drugo vzkliknil vikar, a sproščeno. "Umazan 2147 1 | Maranata!" ~S plahim vzklikom je duhovni omahnil. Zelenkasta 2148 1 | posté in se narobe križajo, vznak poklanjajo in ga nenaturno 2149 1 | potrdi vikar. Potem pa se vznevolji, čemu mož ni prišel prej. 2150 1 | prej. Pot je bolj prijazna, vzpenja se navzgor. Vedno globlje 2151 1 | Otrok se zvije kot vrv, se vzpne materi v roke, počrni v 2152 3 | Talitha? Thabita? Thabiti?" ~Vzraste, stegne roke, strese s pestml. 2153 2 | je nerodno in hlastno, se vzravnal in stoji. Beseda, ki jo 2154 1 | moj, v svoji zlosti tako vztrajen, ko goni in se poja za nami, 2155 1 | krajnih vogalih svoje hiše. Vživlja se v občutje, s kakršnim 2156 1 | življenja ni grški T e t r a c t y s, ki ga oznanja "zlata" 2157 1 | takó je človeška brbljavost zabrisala pravo božjo besedo..." " 2158 1 | občutje, da bo kar v vodo zabrodil, ki rjuje narasla pod bregom 2159 1 | črke, ki je initium ali začetek vsega pismouštva, v tajnost 2160 3 | si! Lovač prekleti od začetka satan! Besedo si mi obrnil, 2161 1 | ves norski, ki je za učno začetnico izbral otroku knjigo najbolj 2162 2 | strašno vsakdanje: ~"Kadar začnejo noge otekati..." ~Duhovni 2163 1 | Quare instaura sermonem, začni tedaj govoriti, dobri Capnion, 2164 2 | je to zadnji odpor. Kadar začnó na nogé misliti in ko jih 2165 3 | Zdaj strmi, zeva z začudenimi očmi, išče, slovkuje: ~Et... 2166 1 | južnega vremena šele, ko začuje šum vetrov v krajnih vogalih 2167 1 | brat oglarjev. Človeče je zacvililo kot žival, nato zapihalo 2168 1 | mislih na bolno deklino Zadlazom. "Pridem pa jo najdem mordà 2169 2 | zlati posodi. Vso noč v Zadlazu pa ne bo mogel čakati. Le 2170 1 | ugiblje duhovni. ~"Neža," pove Zadlaščan. ~"Tvoja sestra? Ta kramp? 2171 1 | Luknje znad Tolminke nad Zadlaščico, jim zapre pot plaz. Oglar 2172 1 | verjame, a mati reče, da ga bo zadušilo. In duhovni vidi sebe samega 2173 1 | Zdajci zavpije in odskoči. Zagledal je nekaj groznega.Še vikarja 2174 1 | neskončni usmiljenosti, kar je zagrešila z očmi, z ušesi, z nosom 2175 1 | angulos terrae..." ~"Bodilj!" zahrope nato nejevoljno in veli: ~" 2176 1 | se sama prišla v cerkev zahvalit za ozdravljenje. Povzdigne 2177 1 | pri hiši. Oglar ni pozabil zajeti v Tolminu iz kropilnika... ~" 2178 2 | Mrtva togota mu stiska srce. Zakaj ne mara? vprašuje sam pri 2179 1 | kvišku. ~"Bufo inflate," je zakipel v jezni zarotbi, "porcarie 2180 1 | mojega rajnega Petra iz temè! Zakletev izmoli, saj jo znaš: Hel, 2181 1 | pomagati. 'Thabiti Kumi', zakliče. Otrok se zvije kot vrv, 2182 1 | noge. Hlapčič zavpije in zakrili z rokami. Zvonilec mu zvenčeč 2183 1 | piti. Pa ga gleda, kako zalaga, in ga je vesel. ~"Meus! 2184 1 | pošasti v vodàh! Petó ti zalezujejo, vse črnó jih mrgoli v mlakužah. 2185 2 | že deseto leto vsak večer zalijejo obuvalo..." ~Pa vidi, da 2186 2 | usmiljenju, v nekakšni sveti zaljubljenosti bi kar roke stegnil in prijel 2187 1 | stene, pod in tla vlažno zamazana, vsa prevzeta od izparin, 2188 1 | kaj neki bere. "Kakor sem zamižal, pa mu v knjigo ne vidim, 2189 1 | kot udarec in kostenico; zamolklo vreže in mu grabi v vse 2190 1 | rotundae conscientiae," je zamrmral in dodal prizanesljivo: ~" 2191 1 | občutjem, da se je bil prvi zanj in zase te nadležne poti 2192 2 | starem, ki hočem umreti zanjo! Gospod! Thabita kumi!" ~ 2193 1 | hiti snemat iz nastavljenih zank, Tvoje usmiljenje, ki mora 2194 2 | jedkem gnevu zaklinja vikar zapeljivca. Kar vidi ga, škodoželjnega, 2195 1 | carstvo vsega sveta. Je zapeljivec! Nego. Norčavost je hudič 2196 1 | da je minilo, kot strašno zapeljivo pijanost si osvešča mladó 2197 1 | zacvililo kot žival, nato zapihalo in zavreščalo v strganem 2198 1 | da govorijo tri večere zapored trije: pogan Sidonij, židovski 2199 2 | kakor je božja volja in zapoved." ~Pa jo vidi, da je vsa 2200 1 | Tolminke nad Zadlaščico, jim zapre pot plaz. Oglar mora utreti 2201 1 | na pot. Pa ni bridkosten zaradi pomejniške oglarjeve nerodnosti, 2202 1 | contra impios... mogota zarotba... exorcismus vehemens atque 2203 1 | da bi se je bal, nobene zarotbe, da ga zmelje kot malin? 2204 1 | inflate," je zakipel v jezni zarotbi, "porcarie pedicose, creatura 2205 1 | radix David." ~V vikarjevo zarotbo se je zdajci zopet oglasil 2206 1 | ranah in bridki smrti... zarotim te... carminote, dilanio, 2207 1 | volja, Nesmrtni! Le s čim je zaslužila, da ne sme več živeti? Da 2208 1 | decortico, asso, capistro..." ~Zasoplenemu mu je pošla bogata beseda 2209 2 | jutro in ta dan, ko je bil zaspal in se mu je sanjalo, ga 2210 1 | bruhne krvi in gnoja in zaspi s povešeno glavó. Duhovni 2211 1 | kadár bedim, ga ni, ko zaspim pa še prihaja plašit iz 2212 1 | prevlekla ledena skorja. Hodi, a zastaja. Oglar se vsako toliko ozre 2213 1 | Krčevito stisne zakrament, zastoče in počiva v mrtvem pričakovanju, 2214 1 | novi grozi. ~"Moj Bog," je zastokal v mislih na bolno deklino 2215 3 | smeh ga lomi. Ženska pa je zastokala, se zvila in slutila. Prijel 2216 1 | težko železno kepo, otrok se zastonj muči, visi krčevito na vrvi 2217 1 | nekoga šklepetati z zobmi in zastrto cviliti. Vikar se zmede: 2218 1 | Hlapčič bere in bere, pa se mu zatakne in kar ne more dalje. Duhovni 2219 1 | menil. Spi in se ne boj! Ne, zate še ni zapisano, da čujmo 2220 1 | vreči nobene sence. Morda pa zató ne, ker so stene, pod in 2221 1 | ki bivajo v njej." ~Težka zatohlost mu pade na pljuča in ga 2222 1 | nova tolažba vnela in je zaupljivo pogledal na križ in je po 2223 1 | odprtih vratih je vstal črn, zavaljen, blaten in strašno ubit. 2224 1 | Pa se obenem pomilovalno zaveda, da je pravzaprav res ves 2225 1 | dolgo ne čemu. Ali se kaj zavedata, kako je to, da jima umira 2226 1 | podobno usahnila in se spet zavedela! Vedno bolj slaba. Ali je 2227 1 | počivajo. Naliv preide. Mrzlo zaveje po grapi. ~"Gospod, ali 2228 1 | mordà še živo in celó pri zavesti, pa bom spet tisto bridkost 2229 1 | nad knjigo, je spregledal, zavpil in se kot otroci skril pod 2230 1 | žival, nato zapihalo in zavreščalo v strganem smehu. S trdo 2231 1 | tako, kakor boli. In ne zavrzi me: Ecce, theologus! -- 2232 2 | bolnici oči: oprezujejo zavzeto, nezaupljivo. Duhovni ji 2233 1 | kakor pozabil. Noč, ki se je zazdela sprva vikarju trda kot zid, 2234 1 | hysoppo, asperges..." ~Tedaj zazija noč v vse strani. Zelenkasto 2235 2 | cvili kje v kotu, ali ne bo zažvižgal bič, ko bo angel udaril, 2236 1 | Kroti sapo, ker ga hoče zbadati. Vpraša tiho, previdno: ~ 2237 2 | Ali si slišala, Neža?" ~Zbegano gleda dekle, molči. ~"Bom 2238 2 | cremo, lacero..." ~Ves zblojen posluša, ali ne cvili kje 2239 2 | shodnici pa mu je hči za smrt zbolela. Le hiti h Gospodu, pa naj 2240 1 | obraz posinjel, in se mu zbudi spoznanje, da je vendar 2241 2 | spregovoril strežni sosedi, je zbudila bolnici oči: oprezujejo 2242 2 | približal, pa bi ga zdajci zbujena videla, tako nekako bi pogledala, 2243 1 | ga žeja. Potem pa se mu zdi, da se obli breg, goličava 2244 1 | za vsem, kar izgubiš, za zdravim zobom v ustih, za prožno 2245 1 | grešil, želeč si mladega zdravja, išče starec nekaj časa 2246 1 | in ji dal zrasti lepo in zdravo. Če mora razpasti in se 2247 1 | utolažilo vikarju bolečino in ga zdravó prebudilo v prijetno vedrost. 2248 1 | mu pade na pljuča in ga zdraži v suh kašelj. V mrtvem somraku 2249 2 | začne neposredno duhovni. Zdrknil je na kolena ob nizki postelji 2250 1 | in ne bo..." ~Starec se zdrzne. Sam ne more presoditi, 2251 1 | svetem gnevu brez moči pa se zdrznil v novi grozi. ~"Moj Bog," 2252 1 | vzklikom je duhovni omahnil. Zelenkasta bleščava mu je posvetila 2253 1 | zazija noč v vse strani. Zelenkasto sinja bleščava preleti vso 2254 1 | bila južna skuhala iz talne zemlje in snegov, je hujše slepila 2255 1 | potepeni! Z drugega konca zemljé se pripodi, ko začuti smrt 2256 3 | angulos..." ~Zdaj strmi, zeva z začudenimi očmi, išče, 2257 1 | pokaže na nizka vrata, ki zevajo v temo. Vikar vzame svojemu 2258 1 | In zdaj... bolnica se je zganila, drget ji je preletel ude, 2259 1 | čudež namreč, ki bi se zgodil iz mene zdravega v nesrečno 2260 1 | nepričakovano, močno in zgrabi vrtinčasto otroka pod noge. 2261 1 | lovil nazaj k mizi in se zgrudil na stol. Nič kaj jasno se 2262 1 | sveč in križ in se nato zgrudila na kolena. "Bolni streže," 2263 1 | išče starec nekaj časa zgubljeno, seže po knjigi in odpre. 2264 1 | izbo. Vidi mater ob otročji zibeli s sračjo nogó in ugane, 2265 1 | breg, goličava in senožet zibljejo, izpodmikajo. Krčevito stisne 2266 1 | zazdela sprva vikarju trda kot zid, se je nekam razmaknila, 2267 1 | kašelj. V mrtvem somraku zija pred njim četvero mrtvih 2268 1 | strmin čez pot, iz brezen, ki zijajo pod njim in onstran vode, 2269 1 | kakó močnó ga je vzela zima in dolga zmrzál. Pa mu je 2270 1 | kdo zbolel?" ~"Naša," je zinil oglar. ~"Mati?" Res je, 2271 2 | na svojem srcu ga nosi v zlati posodi. Vso noč v Zadlazu 2272 1 | Tam je zlata gora, za zlato goró zlata miza, za mizo 2273 2 | ukrotila! ~Zopet poskuša vikar zlepa. ~"Nu, pa ne govoriva o 2274 1 | namreč in presladko, vsem zlobnim močem prestrašno ime I. 2275 1 | muči z berilom. Trudoma zloguje, vikar mu popravlja in pomaga. 2276 1 | zoprnik Tvoj in moj, v svoji zlosti tako vztrajen, ko goni in 2277 2 | ne more; nemo obtožuje, zlostna, užaljena, obupana. Obrne 2278 2 | da bi se vdali. Mrtvo, zlostno brblja in toži bolna: da 2279 2 | vidi ga, škodoželjnega, zloveščega. S trapoto tako bega umirajoče 2280 1 | se žene, da bi šlo vse po zlu. Tudi zdaj! Dal je to južno, 2281 1 | otrok vleče za vrv, je zmajal zvon, pa mu ga burja pridržuje 2282 3 | najde: domači bebec s svojim zmaličenim licem se je potuhnil v kot, 2283 1 | zastrto cviliti. Vikar se zmede: ali ne bo zdajci slišal 2284 3 | Christophore," se unaša zmedeni, "ne boj se! Ni angelov, 2285 1 | pravkar v svoji duševni zmedi prosil in rotil Bogá. Mrak, 2286 1 | bal, nobene zarotbe, da ga zmelje kot malin? Gospodar moj, 2287 1 | dva, brata negodnega in zmešanega pa sestró redi. Ta jim kuha, 2288 1 | pa jo je prijelo?" ~Oglar zmigne z rameni pa meni, da bo 2289 1 | bridko smrt. Umirajoč se je zmiril z vikarjem in Bogom pa prosil 2290 1 | svojo učenost potajil in zmislil neumno basen, da govorijo 2291 1 | in preverjeno. "Le čemu zmišljamo basni, ki niso, da bi brez 2292 2 | je, saj ne bo umela, le zmočena bo še huje... se oveda. ~" 2293 1 | maliču iz pekla: ~"Nisi zmogel, nisi ujel v zanko nogé. 2294 1 | visi krčevito na vrvi in ne zmore. Do trde noči se bo, sirota, 2295 1 | ga je vzela zima in dolga zmrzál. Pa mu je to noč prej še 2296 1 | Ko prehajajo mimo Luknje znad Tolminke nad Zadlaščico, 2297 1 | da jo za spoved ne bom znal pripraviti, ki ne bo hotela 2298 1 | moč je skrita in objeta v znamenju, ki je podoba in bistvo 2299 1 | Zakletev izmoli, saj jo znaš: Hel, Heloim, Heloa, Heye, 2300 1 | bolečine, gnojá, krčev in znojev mrliških. Tu me spremisli 2301 1 | podsmehljivo, obrne nejevoljno znova list in potisne knjigo zopet 2302 1 | sobe nekoga šklepetati z zobmi in zastrto cviliti. Vikar 2303 1 | kar izgubiš, za zdravim zobom v ustih, za prožno nogó. 2304 1 | privaditi bližini takih žensk. Zoprne so mu. Ta čas se kroti: ' 2305 1 | glavo zadel v čer, ki je zrasla z brega nad pot. Vrhu tega 2306 1 | zopet obnemogel duhovni, se zravnal, stopil pred križ in stegnil 2307 1 | mrtvičenjem; plane bojevito, a se zruši na stol in ové vse svoje 2308 1 | je sredi dne temnó, kakor zvečer." ~Veter, ki šumi krog vogalov, 2309 1 | zakrili z rokami. Zvonilec mu zvenčeč odleti v dno. ~"Otroka primi," 2310 1 | Kumi', zakliče. Otrok se zvije kot vrv, se vzpne materi 2311 3 | Ženska pa je zastokala, se zvila in slutila. Prijel jo je 2312 1 | liso po tleh. Hlapčič z zvoncem se je lovil, da bi stopal 2313 1 | srečno prišel, hlapčič, in zvoni, Deo gratias!" ~Prekrižal 2314 1 | zavpije in zakrili z rokami. Zvonilec mu zvenčeč odleti v dno. ~" 2315 1 | svetlobe na tleh. Zdaj je hitel zvoniti, potem pa je kakor pozabil. 2316 1 | kuhinjo. Pa ga pri priči mine šala in moč. Tako mu je, kakor 2317 1 | je ves vesel in spočit. Šaliti se hoče. Tolik blagoslov 2318 1 | je teknilo. Priljudno in šegavo kot dobrohoten učitelj navaja 2319 1 | zlata miza, za mizo sveti Šempav. Bolezen davica, pusti nedolžnega 2320 2 | drgetajo, grize si jih, šepeta neslišno in spregovori mrtvo, 2321 1 | Petkrat ji je krstil v šestih letih. Zdaj je videti, da 2322 1 | navzgor. Vedno globlje in šibkeje šume vode, vedno ostrejše 2323 1 | globlji. Stoji pred nizkim, širokim ležiščem, ki je bolj koritu 2324 1 | sestró redi. Ta jim kuha, jih šiva in pere. Neža. Bog jo sprevidi! 2325 1 | sliši iz sosedne sobe nekoga šklepetati z zobmi in zastrto cviliti. 2326 1 | podnetiti," mrmra s sveto škodeželjnostjo o duhu nečedne sle, ki se 2327 2 | zapeljivca. Kar vidi ga, škodoželjnega, zloveščega. S trapoto tako 2328 1 | naslanjajo, kakor na blazine, škripljejo kakor dude in kuhajo oblake 2329 1 | začuti smrt pa se žene, da bi šlo vse po zlu. Tudi zdaj! Dal 2330 1 | zmaličil. Piši, pismar, štej brbljavi! Loquacitas..." ~ 2331 1 | Ineffabile, neizgovorljivo število Dva in sedemdeset, kakor 2332 1 | usiha in ima novo videnje: štiri angele z vetrovi. Z nabreklimi 2333 1 | brodil po vodah, lezel po štirih, prhal ko moker pes in srečno 2334 1 | prešla k sodbi. Človek je. V štoli me je videl, vse mu je jasno 2335 1 | vremena šele, ko začuje šum vetrov v krajnih vogalih 2336 1 | Vedno globlje in šibkeje šume vode, vedno ostrejše je 2337 1 | usipal nadenj kar ogljušljiv šumot od vseh strani hnadu:(sic!) 2338 2 | nekaj preobrača. Oči ji žarijo, obličje se razvnema. ~" 2339 1 | mogel nisi, ki nisi bil v žebljih in pod trnjem zdrav. Ozdravljenje, 2340 1 | priči je začutil, da ga žeja. Potem pa se mu zdi, da 2341 2 | pljučih, duši in zbada. Žejen je, sama grenkoba so ga 2342 1 | ni vendar zopet grešil, želeč si mladega zdravja, išče 2343 1 | nadležno hudó. Noče in si mora želeti, da bi še biló, kar je prešlo. 2344 1 | malič se je obesil na težko železno kepo, otrok se zastonj muči, 2345 1 | Kot kuščar. Z razbeljenim železom ga moraš prijeti, da popusti, 2346 1 | plitvimi očmi. Nekaj prožnejša ženica je pokleknila pred vikarjem 2347 1 | privaditi bližini takih žensk. Zoprne so mu. Ta čas se 2348 1 | kakor o ptici Avaleriju in ženskah selenitskih, pa nikoli popolnoma 2349 3 | ko presni vosek rumenem ženskem telesu. Sliši: pridušeno 2350 1 | Oči gledajo, vidijo. Ne ženskih udov, ne telesa dekliškega, 2351 1 | tajnopis razodeneta pogan in žid, ne da bi mogla najti svojega 2352 1 | Poštena in prava je, kakor žir pa sir, čedna in životna. 2353 1 | meh, ki so izsuli iz njega žito. Potoglav in bolan se je 2354 1 | negodni Boštjan, veder in živ, le moker kot miš. Naj se 2355 1 | Kakor mrtva leži dekle; Živa pa je. Obraz ji rdi v visoki 2356 1 | Človeče je zacvililo kot žival, nato zapihalo in zavreščalo 2357 1 | od izparin, človeških in živalskih. V staji pod sobo je prijetneje, 2358 2 | a zdaj užaljeno, ubito, živčno: pa da so šli ponj, da jo 2359 3 | kamen, ki se je utrgal iz žive stene v brezno. A umrl ni. 2360 1 | angulos..." ~Pa mu vstane v živem prividu slika: štirje trpki, 2361 1 | stara dva sta, oče in mati. Živita. Ne vesta več, ne kako dolgo 2362 2 | izpila iz njega samega zadnjo življenjsko moč, zadnjo kapljo krvi. 2363 1 | tegobe, ki se je tolikokrat v življenju že hujše in nadležnejše... ~" 2364 3 | in otroški ženi v tegobni život. Izprašuje s strašnim porogom: ~" 2365 2 | vonj razvnetega dekliškega života. Že je omahnil nad njo, 2366 1 | kakor žir pa sir, čedna in životna. Če bi le takó bridko prosta 2367 1 | Ženska s svojim tegobnim životom mu je v pomoč. Kakor nekoč 2368 1 | čez lice, čez roke in po životu. Boža jo kakor mati otroka 2369 3 | obsedencu mu je na ustnah pena, žolč in kri. ~"Pa si le," mu