| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] sapa 4 sapo 1 saprment 2 se 738 sebe 3 sebi 13 sebicnosti 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 738 se 684 in 649 je 335 v | Alojz Kraigher Peter Drozeg IntraText - Concordances se |
Chapter
1 I | balincanje. Brzojavni drogi se vrste ob cestnem jarku, 2 I | listjem murv. ~Peter Drozeg se ozre v nebo za redkimi oblački: 3 I | treba danes spraviti. Pa se naj pobrinejo po večerji; 4 I | cesti gor in dol, ozirajoč se skozi okno v prostrano vežo 5 I | premišlja. Če je treba, se vzdigne stokajoč, se vleče 6 I | treba, se vzdigne stokajoč, se vleče k tehtnici in godrnja 7 I | uglajena od dlani; pri sedenju se naslanja nanjo z obema rokama 8 I | Tona mu krčmari. Vozniki se ustavljajo, kmetje z živino 9 I | ustnicami mrvo žvekajoč, smejoč se in prerekajoč se s kosci, 10 I | smejoč se in prerekajoč se s kosci, ki gredo ob vozu 11 I | okoli ogla, suka palico in se dere že od daleč na hlapca 12 I | porinete..." ~Sredi dvorišča se zasidra, z upognjenim tilnikom, 13 I | in zmerjajoč, ljudje pa se ne brigajo posebno za njegovo 14 I | za njegovo vpitje. Palica se bliska v mraku, sekajoč 15 I | Martin, ti govedo, vajeti so se zaplele pod kopita; vprego 16 I | odbije palico: ~"Kaj bi se drli venomer! Aló k večerji! 17 I | risana, oči brez radosti. Ko se vrne mimo očeta, se mu ogne 18 I | Ko se vrne mimo očeta, se mu ogne s komolcem, kakor 19 I | ogne s komolcem, kakor bi se bala, da se umaže. ~Drozeg 20 I | komolcem, kakor bi se bala, da se umaže. ~Drozeg umolkne in 21 I | in povesi palico. Zadrega se mu bere na obrazu, strahopetnost 22 I | več gospodar? -- Počasi se prestopa po dvorišču, godrnjajoč 23 I | pot z obrazov in ne meneč se mnogo za gospodarja. Zadnji 24 I | pride Janez mimo. On edini se za trenutek ustavi. S predpasnikom 25 I | predpasnikom si briše vrat in čelo, se nasmehne malo plašno z begajočimi 26 I | lahko davno spravili." ~Sin se obrne proč in odide oklevajoč. -- ~ 27 I | oklevajoč. -- ~Z otroki se Drozeg ne razume prav posebno. 28 I | za očetovo naklonjenost se ne poteza ravno. Odslužil 29 I | Stari je zato prisiljen, da se sam pobriga in pogleda časih 30 I | časih v hlev, saj na hlapca se še manj zanese. To pa ga 31 I | zato odrasle sinove, da bi se še na stara leta sam ubijal 32 I | potegne takole na večer, če se zbere tovarišija v krčmi, 33 I | taročič. Potem seveda bi se zjutraj rajši malo dlje 34 I | so že posli na nogah, ali se kaj gane v hlevu, ali se 35 I | se kaj gane v hlevu, ali se odpravlja hlapec z vozom, 36 I | preklinjajočim, stokajočim... Kaj bi se ne jezil? ~Vrhu tega se 37 I | se ne jezil? ~Vrhu tega se mu je zadnje dni zazdelo, 38 I | je zadnje dni zazdelo, da se Janez nekaj mota okoli Katre, 39 I | prelahke nravi -- stari se spozna na to -- in strašno 40 I | neprijetno bi mu bilo, ko bi se kaj resnega razvilo med 41 I | gosposki; že samo dejstvo, da se mu je narodil, ko bi nihče 42 I | pogled na miljenca, ki se poleg tega še prav lepo 43 I | maže krog srca. ~-- In kar se tiče Tone, edine hčerke, 44 I | narobe, če odstopi. Naj bi se na dom možila, če dobi pripravnega 45 I | deklam! In zraven -- ko bi se bila res ne vem kako zagledala 46 I | odkritosrčen, bi celo priznal, da se hčerke rad znebi. Vzela 47 I | otrok na prste gleda, če se mu zahoče vina ali kart? 48 I | zahoče vina ali kart? Že prej se ga je rad nasrkal. Odkar 49 I | nasrkal. Odkar je ovdovel, se pa še bolj vdaja vinskemu 50 I | pozemskih hrepenenj; kakor da se hoče odškoditi za skoraj 51 I | ogorčenje iz njega, ko so se hoteli otroci polastiti 52 I | In zlasti Tona: kakor da se je na pamet naučila materinih 53 I | pravzaprav vesel, ko bi se rešil tega jeroba. Ampak -- 54 I | mu je nemogoče. Za ušesi se popraska in vroče mu postane 55 I | leto za letom. In -- Drozgu se od tesnobe zamegle oči -- 56 I | toplicah. Samo parkrat na leto se zgodi. Saj je časih, posebno 57 I | starejše luknje. Človek se peha in trudi, pol življenja 58 I | življenja gara; vsako leto se tolaži: zdaj se odrežemo, 59 I | vsako leto se tolaži: zdaj se odrežemo, seno bo drago 60 I | prinesle srečo -- morda se obrne in na mah je tu drobiža 61 I | izvršilnem kladivu? -- Drozgu se zježijo redki skodrani lasje, 62 I | obraz mu zamodri in vrat se mu napne, kakor da so ga 63 I | nameri proti kuhinji. Mrak se je bil že zgostil, Petrove 64 I | s škafom po vodo. Drozeg se ustavi: ~"No, Katra, danes 65 I | ustavi: ~"No, Katra, danes si se zmajala. Ko bi bil tvoj 66 I | lepa! Kaj mi treba fanta?" se nasmehne dekla malo začudeno 67 I | nagnal Martin mene." ~Ona se začudi in ga pogleda z odprtimi 68 I | krog vitkih beder, rame se ji dvigajo v rokavcih, nad 69 I | prsih: Zlobnež stari! Ali se mar vsiljujem Janezu? Martina 70 I | gleda, oprt ob palico, oči se mu krohočejo od zadovoljnosti: 71 I | E, Peter, tudi ti bi se hotel poigrati najprej s 72 I | poigrati najprej s Katro. -- Pa se prestopi ves zamišljen: 73 I | njene boke in napeta prsa in se zaiskri pretkano: Janez 74 I | Ptičkov" sin! -- Misel se mu izgubi v preteklost, 75 I | iz kuhinje, vas prosim!" se zadere Tona jezno, vsa razžarjena 76 I | noči od dneva." ~Drozeg se dela, ko da ne sliši, in 77 I | moškim obrazom. Zdaj pa zdaj se upre na prste in seže z 78 I | pijačo; strašno imenitno se mu zdi. ~Sosed Čelhar pride 79 I | očesom pozdravi Čelharja in se vleče trudno do svojega 80 I | Bo še držalo?" ~Možaka se pomenita o košnji in kako 81 I | sovražnost iz glasov: Kaj bi se pretvarjal, dedec, ko misliš 82 I | radovednostjo. S komolci se naslanja na previsoko mizo 83 I | sem moral po soseda, če se nimata ničesar zmeniti? 84 I | plane oni jezno. "Ubijaj se, preudarjaj, odločuj -- 85 I | že nič ne vidim." ~Čelhar se namuzne hudomušno sam pri 86 I | vidiš, dedec! ~"Hrom sem, da se komaj vlečem po stopnicah. 87 I | je bil prinesel Evgen. Ta se igra s svečnikovim dvigalom 88 I | tiplje po cilindru. Naivno se pretvarjajoč gleda srepo 89 I | poglej k spravljačem!" se odloči zdajci Drozeg. "Menda 90 I | skednju. Reci, naj hite, da se ne zamude predaleč v noč!" ~" 91 I | predaleč v noč!" ~"Zakaj!" se skremži deček, obotavljajoč 92 I | skremži deček, obotavljajoč se. ~"No, le pojdi! In vino 93 I | pošteno moraš zarohneti, da se pokažeš gospodarja." ~Drozeg 94 I | pokažeš gospodarja." ~Drozeg se ogleda na nebo: ~"Še se 95 I | se ogleda na nebo: ~"Še se bo drzalo, upam," pa se 96 I | se bo drzalo, upam," pa se zamisli tja čez cesto... ~" 97 I | tja čez cesto... ~"Tona se moži," se zdrami nagloma. " 98 I | cesto... ~"Tona se moži," se zdrami nagloma. "Ste slišal, 99 I | ne. V tuje gospodarstvo se ne vtikam." ~Drozeg se obrne 100 I | gospodarstvo se ne vtikam." ~Drozeg se obrne proč in hiti z obema 101 I | pa je prazen. Beseda, da se iznebim človeka." ~"No..." 102 I | iznebim človeka." ~"No..." se obrne Čelhar malo razžaljeno. 103 I | odmahuje naglo, kakor da se oteplje čmrlja. ~"Sv'et 104 I | zamahne še enkrat trudno, se obrne v stran in se nasloni 105 I | trudno, se obrne v stran in se nasloni resignirano na palico. -- " 106 I | lesketajočih žarkov. Z onkraj ceste se odražajo široke krone sadnega 107 I | razsvetljavi sveče. ~Drozeg se pozibava nad palico, gledajoč 108 I | Tujec pride mimo. Čelhar se ozre za njim in izpije vino 109 I | četrtinko, sosed?" -- Obrne se k oknu in zakliče: "Tona! 110 I | Tona so na skednju," se oglasi Katra in pride ven, 111 I | bolj živahno Drozeg in oči se mu love za deklo. ~Čelhar 112 I | mu love za deklo. ~Čelhar se hoče braniti, a oni mu odmahne: ~" 113 I | sosed." -- Pa umolkne in se zagleda zopet v temo. ~Katra 114 I | Katra prinese vino. Drozeg se okrene naglo in jo uščipne 115 I | Šmentano debelo si oblečena," se smeje. "Zdaj poleti! Kam 116 I | smeje. "Zdaj poleti! Kam se pozimi stisneš, da ne zmrzneš?" ~ 117 I | da ne zmrzneš?" ~Čelhar se namuzne: ~"Katra si ga že 118 I | izbranega." ~"Hahahaha..." se zakrohoče Drozeg. "Jaz sem 119 I | sem tudi že zapazil, da se nekaj gledata z Martinom." ~" 120 I | Martinom." ~"Z Martinom?" se začudi Čelhar. ~"Z Martinom, 121 I | grem." ~Stari rezgeče in se muza razposajeno za njo, 122 I | Drozeg!" ~Soseda pijeta in se pomerita radovedno. ~"Dobra 123 I | potegne robec iz žepa in se začne usekavati, odhrkovati, 124 I | prijatelji?" ~"Čenče! Da se brigate za čenče, ki jih 125 I | brez otrok. Za koga pa se naj peham?" Drozeg drži 126 I | še usojena." ~"Pametno!" se zadovolji nazadnje Drozeg 127 I | nazadnje Drozeg in dobro se mu zdi, da je ugnal soseda 128 I | ga ne poznam." -- Drozeg se zagleda v temo. Tilnik in 129 I | v temo. Tilnik in pleša se mu nenaravno zleknejo, pogled 130 I | torej vas obiskat? Jaz sem se čudil: tod mimo namreč ni 131 I | in močna. No, tudi mi smo se izpremenili." ~Čelhar ga 132 I | malo sumljivo: ~"S sinom se menda nič kaj ne razumeta. 133 I | divjem zakonu živi." ~Drozeg se obrne proti njemu, oči so 134 I | Čelhar mahoma umolkne in se zagleda v svečo. ~"Prinesi 135 I | beračijo." ~"Ho, Tona, danes si se name spravila?" se smeje 136 I | danes si se name spravila?" se smeje sosed. "Jaz bi pa 137 I | Menda je dolgov na bajti, da se mora vse podreti. Če ene 138 I | Drozeg gleda v temo; Čelhar se muza in preklada ostanek 139 I | vpraša sosed Tono, ko se vrne. ~"Smo. Zdaj pijemo 140 I | odhiti okoli ogla. ~Drozeg se naenkrat ojunači in kriči 141 I | Stari še malo pomolči, potem se obrne odločno: ~"Naj ga 142 I | Kaj pa torej?" ~Drozeg se ozre okoli, pa iztegne roko 143 I | kakopa! Ampak..." -- Čelhar se premakne neugodno in pogleda 144 I | vem... Janez..." ~Drozeg se naenkrat razjezi in začne 145 I | Čelhar onemi, pogled se mu povesi. ~"Tona pojde. 146 I | Janez je še mlad. In če se kdaj oženi, bogve kaj pripelje?" ~ 147 I | ogla naravnost do očeta pa se ga oklene krog komolca in 148 I | Drozeg odžene fanta in se obrne zopet k Čelharju: ~" 149 I | Stroške vam povrnem -- pa se popeljete tja dol in poprašate!" ~" 150 I | poprašate!" ~"Sam? Skupaj se peljiva raje!" ~Drozeg, 151 I | pa, Evgen, spat!" ~Fant se brani, a Tona pride mimo 152 I | pojdiva, ti potepin! Tu spodaj se ne naučiš ničesar dobrega." ~" 153 I | Tona, no, saj nismo..." se brani Čelhar. ~"Nisem mislila 154 I | stopi starikav kmet s kadečo se pipo v ustih. Drozeg ga 155 I | Čelhar samo gleda. ~Preselijo se v posebno sobo. Drozeg ima 156 I | Kaj praviš, sosed? Ali se posreči najina kupčija? 157 II | tik za vasjo, raztezajoč se do gozdiča. Nekaj je že 158 II | daljavi. Konji hrzajo in se prestopajo, z repi se otepajoč 159 II | in se prestopajo, z repi se otepajoč obadov in stresajoč 160 II | z grivastimi glavami, da se bliskajo v soncu kovinasti 161 II | razbeljeni, senske mrve se zajedajo v potno kožo. Hlapec 162 II | zajedajo v potno kožo. Hlapec se neprestano ozira, ali že 163 II | Pridno obračata seno, da bi se do večera posušilo in bi 164 II | spravljanjem. Skoraj nalašč sta se bila ločila od ostalih delavcev, 165 II | že nekaj časa žene, da bi se razgovorila; a oči se jima 166 II | bi se razgovorila; a oči se jima izbegavajo, kakor bi 167 II | jima izbegavajo, kakor bi se drug pred drugim strašila. ~ 168 II | preko travnika, nizko, da se skoraj čuje udarjanje perutnic. 169 II | udarjanje perutnic. Nad gozdičem se ptice razkrope in razgube 170 II | v vršičku smreke. Janez se nasloni na grablje in se 171 II | se nasloni na grablje in se zagleda vanjo, sprhutavajočo 172 II | bil zarjul nad njo: "Ali se bom ženil zate ali se bom 173 II | Ali se bom ženil zate ali se bom ženil zase? Kaj me briga 174 II | Stresalo ga je od jeze, da bi se moral radi sestre priklepati 175 II | dodal je bil hudobno: "Čemu se neki siliš temu Rebcu? Ko 176 II | svojih staršev. Poznala sta se bila že od mladih nog. Gledala 177 II | mladih nog. Gledala sta se in se štemala, tudi poljubljala 178 II | mladih nog. Gledala sta se in se štemala, tudi poljubljala 179 II | štemala, tudi poljubljala sta se in rokovala; a govorila 180 II | ljubezni; največ sta molčala in se vdano stiskala drug k drugemu. 181 II | bojazljivost ji je ugajala. Vleklo se je razmerje dolga leta; 182 II | lahkomiseln veseljak. ~Poigrati se je hotel malo s Tono, nedolžno 183 II | segel ni za njo. Ona pa se mu je vrgla krog vratu, 184 II | čakal samo premeščenja, da se poroči. Tona je vedela za 185 II | je vedela za to; a zaprla se je vsem pomislekom in sanjala 186 II | obupavala kot za prvim. Počasi se je pomirila in začela trezno 187 II | je resnično ukrenila, da se je mogla -- kakor mimogrede -- 188 II | sklep. Na lastnem domu so se ji že davno gabile razmere; 189 II | pijanci in sitni gostje. Zato se je kar na tihem zaročila 190 II | prišla kot nalašč. Zavzela se je zanjo z vso odločnostjo. 191 II | pri bratu... ~Izza gozdiča se sliši rezanje žage, ropotanje 192 II | korce in lopate vrtečih se koles. Tu pa tam se zasvetlika 193 II | vrtečih se koles. Tu pa tam se zasvetlika med zelenjem 194 II | zaskomina po kopeli, pa se spomni gladkih Katrinih 195 II | je bil božal sinoči, ko se mu je pritoževala zoper 196 II | fanti in je bil potem, ko se je malo vinjen vrnil, zasledoval 197 II | večkrat je bil jezen, ker se ni hotela vdati njegovemu 198 II | Spričo lepe in sočne Katre se seveda niti spomniti ne 199 II | kakor bi ga greh težil, se ozre znova k sestri. ~Tona 200 II | trdo stisnjena. ~Nenadoma se ustavi in obrne k bratu: ~" 201 II | ustavi in obrne k bratu: ~"Se nisi še premislil? Kaj bo 202 II | samo lovi, ali kaj?" ~Janez se zagleda z nestalnimi očmi 203 II | vzhičenja. ~"Babje marnje! Oče se prej sam oženi, nego prepiše 204 II | nego prepiše name." ~"Kaj?" se prestraši sestra. "Kdo ti 205 II | bila pred razgovorom. Brat se Maričke očividno ne brani 206 II | ceno gospodarstva... Ali se je kaj sprl s Katro? -- 207 II | s Katro? -- Škodoželjno se ji zaiskri v očeh: Dekla 208 II | so cenejše! -- ~S ceste se čuje ropotanje kmetiškega 209 II | postaja jačje in jačje ter se nenadoma izgubi med hišami. 210 II | izgubi med hišami. Tona se obrne in gleda mrko proti 211 II | kakor bi poslušala, kako se oglaša in izgublja drdranje 212 II | voz na odprti cesti, kjer se samo še oblak prahu počasi 213 II | prišepal skozi zelnik in se ustavil tam za živo mejo, 214 II | Vas, prmejkuš, stric!" se zakrohoče ona in se obregne 215 II | stric!" se zakrohoče ona in se obregne z ramo obenj. "Saj 216 II | Hudimana, da sem vdova, pa se vzameva, ali ne?" ~Drozgu 217 II | vzameva, ali ne?" ~Drozgu se samo smeje: ~"Ho, ho... 218 II | Ho, ho... čakaj, zvečer se zavrtiva. Martin nama zaigra 219 II | na orglice." Star kosec se oglasi zadaj s polnimi usti, 220 II | Gospodinje bo treba Drozgu. Tona se moži. Janezu še ne diši..." ~ 221 II | Janezu še ne diši..." ~Stari se samo namuzne in poškili 222 II | dovolj pregreh na duši. Smrt se ga že spominja, človek bi 223 II | posinjel mu je obraz. Kadar se spravi Tona nanj, ga obide 224 II | poglede. Kakor kak vlačugar se obnašate. V svojih letih! 225 II | počenjala s svojim oficialom?" se nenadoma oglasi Evgen. Roke 226 II | stiska v žepih, a z nogo se umakne malo bojazljivo, 227 II | umakne malo bojazljivo, saj se je prvikrat postavil zoper 228 II | zoper ljuto sestro. ~Delavci se hudomušno muzajo; vesela 229 II | Čofne ga po ustih in se obrne zopet k staremu: " 230 II | je sestra udarila. ~"Ali se mi pobereš, paglavec?" se 231 II | se mi pobereš, paglavec?" se vrže Tona nanj. ~Deček pa 232 II | zbeži po travniku, ozirajoč se venomer nazaj, kažoč ji 233 II | mesarskega teleta. Tresoč se od jeze, se obrne ona v 234 II | teleta. Tresoč se od jeze, se obrne ona v stran; obraz 235 II | prav. -- Ti pokora ti, da se Bogu usmiliš. Jaz ti ošabnost 236 II | spoštovanje, mrha!" -- Peter se prestopi proti hčeri; preklinjajoč 237 II | okorne, sapa težka. -- Tona se umika, odgovarjajoč srdito 238 II | nič manj kričavo. Vrišč se poleže šele, ko se ona naglo 239 II | Vrišč se poleže šele, ko se ona naglo obrne in odide 240 II | s palico po tleh. Potem se ozre po travniku za ljudmi, 241 II | travniku za ljudmi, ki so se vrnili k delu. Z obrazov 242 II | plašljivost pred lastno hčerjo in se zavedel svoje oblasti nad 243 II | išče med zelenjem, veselo se mu smejajo oči: Dobro si 244 II | kaj bi tisto! ~Krog sebe se ozre in si izbere prostor 245 II | pot z obraza in zazeha, da se mu skoraj skrijejo oči v 246 II | v zabuhlih licih. ~Babam se pa še ne damo, babam... ~ 247 II | Nežo vidi v spominu, ko se je zadnjikrat prepiral z 248 II | smrt obsojeno. Z dna vesti se mu oglaša slabotno očitanje: 249 II | razbijati nad njim. ~Mahoma se mu zazdi, da stoji ob odprtem 250 II | brišejo oči; najobupnejše se vede Tona. Njemu pa je mrzlo 251 II | najbrže celo vesel, ker se je rešil jeroba? -- Sovražnost 252 II | rešil jeroba? -- Sovražnost se mu vzbuja v duši, slutnja, 253 II | ni pobožen, strupena skrb se mu zrcali v njem: -- Saj 254 II | bo rohnela dalje... ~Ko se vračajo s pokopališča, jo 255 II | sune v rebra: ~"Čemu bi se pretvarjala? Kdo ti krade 256 II | hujša je nevihta, hitreje se izlije." ~Tona onemi in 257 II | solze ji usahnejo. Do zdaj se ni bila zavedala pristranosti 258 II | je zmerom vajena, zato so se ji zdeli tako vsakdanje 259 II | ji leže rezka trpkost. Ko se ozre na dedca, ki zavaljeno 260 II | v imenu svojem. ~Drozeg se prestraši mrzlote njenega 261 II | je kazen, Peter, ker si se veselil vdovstva! Ne samo 262 II | nove gospodarice. ~Drozeg se obrne proč, zagrizeno odločnost, 263 II | vedno bolj pekoča, dremavica se ga loteva. ~Z bedri strižejo 264 II | smešna pamet to. Rad bi se iznebil vraga in mu ne pustim 265 II | boš. Odkod? ~A koj nato se mu pokaže pretkan usmev 266 II | zmanjka nam soli... ~Zopet se mu izgubi spomin... V Trstu 267 II | Požvižga priznavalno in se zasuka z gornjim telesom: 268 II | lepo si ustvarjena! In se loti golobičice... Pri gospodarju 269 II | prevali nogo čez nogo in se ozre za delavci po travniku. 270 II | delavci po travniku. Hlapec se je ravno vrnil s konji, 271 II | Martin, in priskoči malo, da se obrnete hitreje! Le tudi 272 II | Janez! Aló, Janez!" ~Obrvi se mu namrščijo: tako nemarno 273 II | namrščijo: tako nemarno se obrača Janez, vsak gibljaj 274 II | brenči nad njim, zaletavajoč se v leskov list. ~Drozeg gleda 275 II | ga ščemi v očeh. Nenadoma se mu izvije vzdih iz prsi. 276 II | iz prsi. Tesno mu je, da se mora prekobaliti na drugo 277 II | Navdušenje ob prvih uspehih, ko se je utrdilo mlado gospodarstvo 278 II | in je zagorelo upanje, da se otrese kdaj bremen. Prvorojenec. 279 II | zapravljati, lenariti. Sam se več ne spomni, kdaj je bil 280 II | kdaj je bil obupal, da se še izkoplje iz dolgov. Saj 281 II | izkoplje iz dolgov. Saj se niti ni zavedal tega obupa. 282 II | bilo samo ob sebi; začel se je bil zanašati na srečo, 283 II | prenesla. ~Slutil si, da se nič ne izpremeni po njeni 284 II | bil hud, ker si vedel, da se jih ne ubraniš, kakor se 285 II | se jih ne ubraniš, kakor se nisi bil ubranil žene; zato 286 II | Ukrasti še življenju, kolikor se da. -- In kaj, če se s Tržačanko 287 II | kolikor se da. -- In kaj, če se s Tržačanko urežeš? Res 288 II | je bila prišla. Ti pa si se bil od samega presenečenja 289 II | Poldan zazvoni. Tenek glasek se razlegne iz kapelice na 290 II | kričavo in otročje, kakor bi se moral še prepirati za svojo 291 II | so z vozom tu." ~Odkrije se, pokriža, zmrmra molitev 292 II | pokriža, zmrmra molitev in se ozira, če že prinašajo kosilo. 293 II | jerbasom na glavi. Drozeg se upre ob palico in ob drevo 294 II | ob palico in ob drevo ter se vzdigne mukoma. Dekla se 295 II | se vzdigne mukoma. Dekla se ustavi poleg njega. Pri 296 II | poleg njega. Pri odlaganju se ji prsi vzpno in pleča zleknejo, 297 II | ji zaigrajo... "Ptičku" se zasvetijo oči: ~"Ali ti 298 II | namenjen, dobro je. Tona se že unese -- kaj praviš, 299 II | stisnjena. Za gospodarja se ne meni; komaj da pozdravi 300 II | pozdravi kosce in grabljice, ki se zbirajo in legajo v kolobarju 301 II | kolobarju okoli skled. ~Janeza se izogiblje njen pogled; moti 302 II | izogiblje njen pogled; moti se s pospravljanjem po jerbasu 303 II | so prepočasno dremali," se namuzne hudomušna Reza. " 304 II | hudomušna Reza. "Mi smo se že požurili, saprment. Vsa 305 II | saprment. Vsa sem mokra, srajca se mi kar drži života." ~"Tebe 306 II | kar drži života." ~"Tebe se še marsikaj drži, največ 307 II | največ za ušesi, Reza. Žuriš se pa menda najraje v posteljo, 308 II | menda najraje v posteljo, če se imaš s kom." ~"Zdaj ste 309 II | piskala!" ~"Ti boš piskala, ko se vrne mož domov." ~"He, meni 310 II | vrne mož domov." ~"He, meni se ni treba bati. Dandanes 311 II | Ali babi res ne zmanjka?" se zadere Peter skoraj jezno. ~" 312 II | zmanjka, če ne odrežeš," se zasmeje navihan delavec. ~ 313 II | zasmeje navihan delavec. ~Reza se namrdne malo zaničljivo: ~" 314 II | morava podražiti." ~Drozeg se zagleda v Janeza, ležečega 315 II | polagoma iz sklede. Od njega se ozre za Katro in oko se 316 II | se ozre za Katro in oko se mu prebrisano zaiskri: ~" 317 II | Kaj bi s tabo, Reza, ki se moraš že ponujati? Katra, 318 II | zardel povesil glavo: ~"Stari se naj slinijo okrog deklet, 319 II | prišla misel, bogve odkod, da se je zasmejal nad njo. Dopoldne 320 II | a že v naslednjem hipu se mu ni več zdela čisto nemogoča. 321 II | Ni morda videti, kakor da se hoče prav po sili spreti 322 II | gospodinje na ta način, da se sam oženi. A kaj hoče Katri? 323 II | oženi. A kaj hoče Katri? Pa se ni nazadnje vanjo --? ~Janez 324 II | leži na robu sklede; nič se ne zaveda, da ga gledajo 325 II | bil prisiljen, odvrniti se od nje?... ~"Katra! Hej!" -- 326 II | človek ugriznil!" -- Pa se obrne in pomežikne nagajivo 327 II | me ne gledaj, Martin! Ali se hočeš mene bati? Kako naj 328 II | ugriznem, stara škrba? Mladega se boj, mladega hajduka!" ~ 329 II | strupenega sovraštva... Dekle se mu izvije in zajoka. Še 330 II | izvije in zajoka. Še zdaj se trudi, da bi ne pokazala 331 II | vsega konec... ~Skloni se in pobere jerbas, pa ga 332 II | pred očeta, dvigne roki in se hoče vreči nanj; a pogled 333 II | padeta kot nasekani... Obrne se za Katro: ~"Morda vam bo 334 III| jih je polna vas. Kosajo se v zbijanju. ~Krogle zanaša 335 III| baterija steklenic. On pije in se zabava z gosti, zasleduje 336 III| in hvalisanje. Kakor bi se bal samote, razmišljanja, 337 III| morebitnega kesanja. Razveselil se je bil teh pobičev, kakor 338 III| bili od Boga poslani, da se ne premisli in ne omahne 339 III| strežnika je samo Evgen. Tona se ne prikaže iz hiše. Katra 340 III| ne prikaže iz hiše. Katra se trdovratno brani, češ da 341 III| ki jih mora še odslužiti, se ne da več izkoriščati. Evgen 342 III| malomarno kretnjo, kakor bi se bil učil od najslovitejšega 343 III| najslovitejšega pustolovca. Moško se pomeša med igralce, govori 344 III| kot oni, resno in odločno, se prepira pri določitvi puntov, 345 III| določitvi puntov, zavzemajoč se ljubosumno za stranko, ki 346 III| sebi: "Le varuj, fante, da se ga ne naluckaš! Potem bo 347 III| žaltava z računi." -- Ko se mu zazdi, da mu je pogled 348 III| naj odidejo! Za pijance se ne bom ubijala." ~Evgen 349 III| ne bom ubijala." ~Evgen se prepira in kriči, tolče 350 III| uren in ročen; zmerja jo in se zaganja vedno znova v kuhinjo, 351 III| mrzlega iz shrambe. ~Drozgu se oči smejo, prijazno ga ščegeče 352 III| enkrat zmagovalec. Zato se tudi kar ne more ujeziti. ~" 353 III| samo od piva. Še zdebeli se človek." -- ~V mraku -- 354 III| delavci so povečerjali in se razšli -- pridrdra nenadoma 355 III| pridrdra nenadoma koleselj in se ustavi pred gostilnico. 356 III| vidim. Pametno! Zakaj bi se ne veselil človek? Na zdravje, 357 III| meni steklenico!" ~"Haj!" se ga Peter zveseli. "Danes 358 III| hiši?" ~"V hiši, Rebec," se smeje stari. "Ampak -- med 359 III| hahaha ha ha..." ~Rebec se ozre sumljivo po navzočih. 360 III| seveda tudi nekaj pil; vendar se mu tukaj stvar ne zdi docela 361 III| če ne verjameš!" ~Rebec se nagne vznak na stolu in 362 III| Haha, ljudje krščanski, ta se zanaša, da dobi kraljico 363 III| vedno bolj v zadregi, obraz se mu hoče skoraj spačiti od 364 III| spačiti od zadrege. Zopet se nagne vznak na stolu in 365 III| pa zapoje hripavo: ~Sem se oženil, se kesam... ~In 366 III| hripavo: ~Sem se oženil, se kesam... ~In družba spremlja. 367 III| družba spremlja. Tudi Rebec se poskuša bolj pritajeno; 368 III| Ostani, Rebec! Z mano se zgovori! Če ti rečem... 369 III| primojdunaj... danes bi se zmenil s tabo." ~Rebec stopi 370 III| pogleda strogo: ~"Drozeg, jaz se nočem šaliti. Resno mislim... 371 III| Adijo! Fitigot!" ~Rebec se mu zahvaljuje in mu stiska 372 III| naravnost smešno, kakor bi se norčeval... Da bi vsaj ne 373 III| trških fantalinov poleg! Ti se že zopet derejo: ~Sem se 374 III| se že zopet derejo: ~Sem se oženil, se kesam... ~"Ali 375 III| derejo: ~Sem se oženil, se kesam... ~"Ali naj pokličem 376 III| Evgen je malo razočaran, da se je oče radi Tone kar tako 377 III| tako na kratko vdal. Vendar se požuri, da izvrši povelje. 378 III| vso zatopljeno v misli, se zdajci spomni, pokliče dva 379 III| mrzlih jestvin... ~Družba se gosti in pije; zaročenca 380 III| gosti in pije; zaročenca se pa kar ne moreta domeniti. 381 III| ne moreta domeniti. In ko se čez dolgo prikažeta pri 382 III| Strog ji je obraz, drži se trdo in pokonci, mladih 383 III| Izplačal, Tona, le potolaži se! Pošteno izplačal, čim prej 384 III| niso mačkine solze. Ozreti se bo šele treba: odkod, kako?" ~ 385 III| tisoč kron? Pet tisoč?" se zgraža ~Peter malo narejeno, 386 III| malo narejeno, praskajoč se za ušesi. "Zlomka! Zlomka!" -- 387 III| in stiska Drozgu roko pa se ozira k Toni, naj se tudi 388 III| pa se ozira k Toni, naj se tudi ona zahvali očetu. 389 III| prišla ta izprememba. Zdi se ji, da bi morala še nekaj 390 III| Z očmi pozdravi Rebca in se začudi očetu, ki mu prijazno 391 III| Le bliže, Janez! Čemu se nas ogiblješ, ko svatujemo? 392 III| ogiblješ, ko svatujemo? Tona se moži. Pozdravi svaka!" ~ 393 III| trka in pije oprezno. ~"Ti se pa nič ne ženiš, Janez?" 394 III| prekanjenimi očmi. "Ali se mi je sanjalo? Vse se mi 395 III| Ali se mi je sanjalo? Vse se mi je zdelo, da si nekaj 396 III| lazil krog..." -- Ozira se na vse strani in išče v 397 III| je, oče, nič ne iščite!" se smeje mlad dijak. ~"Ho, 398 III| ima skrito kot zaklad," se hohoče drugi. In stari se 399 III| se hohoče drugi. In stari se obrne zopet k sinu: ~"... 400 III| Bučen smeh okoli mize. Rebec se veselo muza in miglje Janezu, 401 III| muza in miglje Janezu, naj se ne razburja, saj je vse 402 III| Altro che Marička!" ~Janez se pa guglje v bokih, s povešenimi 403 III| Danes bi kar ženil. Nazadnje se še sam oženim." ~Mladi se 404 III| se še sam oženim." ~Mladi se sujejo med seboj: ~"Pokliči 405 III| vendar vidiš..." ~"Katro?" se ozre Drozeg naivno naokoli. " 406 III| obraz je mrk, srdit: ~"Jaz se ne šalim, oče!" ~"Ti se 407 III| se ne šalim, oče!" ~"Ti se ne šališ? Tudi jaz ne, dragi 408 III| steče preko ceste. ~Vtem se vrne Tona s steklenicami 409 III| in v predpasniku. ~Janezu se končno razveže jezik: ~" 410 III| razvalina... Če ni drugače, se oženim." ~Rebec se zasmeje 411 III| drugače, se oženim." ~Rebec se zasmeje bučno, kakor bi 412 III| Stopi ponjo, Janez!" ~Ta se nerodno vzdigne, ves v zadregi, 413 III| vidijo, so rekli. Kaj če se ga tu pa tam nalezejo, pa 414 III| človek. Vidva z Janezom se vzameta in najameta karkoli 415 III| poznaš očeta? Oni da bi se ubijali po hlevih in na 416 III| trga liste z grma. V temi se ji beli gladka koža; na 417 III| beli gladka koža; na očeh se ji pozna, da je jokala. ~ 418 III| Janez pristopi obotavljajoč se: ~"Le pojdi, Evgenček, jo 419 III| Potreplje ga po licih in se mu nasmehne, ki ga je malo 420 III| ki ga je malo sram, da se je stiskal k dekli. ~Katra 421 III| melje list med prsti, prsi se ji dvigajo, čeprav poskuša 422 III| slišala. Kam pojdeva?" ~Katra se obrne k njemu, a ga ne pogleda; 423 III| malo je začudena: saj sva se že domenila! ~"Tona pravi, 424 III| žal... Radi mene... nič se ne pomišljaj! Jaz odidem..." ~" 425 III| nisem rekel? -- Prej sva se dogovorila, oče je zadovoljen... 426 III| smeh in bučno govorjenje se razlega z onstran ceste. 427 III| Tona je resnejša; časih se obrne od svetlobe in išče 428 III| oči. Ko stoji pred mizo, se ji blešči od luči, da vidi 429 III| kujona salamenskega! Še rada se bova imela, poslušaj, Katra! 430 III| poveša in zlasti k Toni se boji pogledati. Tik Janeza 431 III| Tona jo strogo opazuje in se naenkrat nagne k njej. Glas 432 III| je vsa prestrašena. Usta se ji napol odpro, ali besede 433 III| besede ni iz njih. ~Drozeg se potegne zanjo: ~"Kaj bi 434 III| trpljenje na obrazu... nenadoma se vzdigne, iz suhih oči se 435 III| se vzdigne, iz suhih oči se ji prikaže solza... ~"Sploh 436 III| Le ostani, Janez! Naj se zjoče! Jutri bo vse dobro." ~ 437 III| voljno zopet séde, s hrbtom se okrene proti sestri ter 438 III| je hudič." ~"Hahaha..." se smeje Drozeg, "kaj sem rekel, 439 III| kupčija je narejena, Rebec. Da se ne boš premišljal!" ~"Jaz 440 III| S hvaležnim nasmehom se obrne k Toni in ji položi 441 III| strigel! Hahaha..." -- In se okrene zopet k Janezu: " 442 III| si potegne preko čela in se obrne z malo kislo veselostjo 443 III| z brado na svojo palico, se pozibava z gorenjim telesom. 444 III| Nadelan je že precej, in zdi se, kakor da ga hoče časih 445 III| tihim zadovoljstvom, da se mu smejejo oči veselo in 446 III| bila dala." ~"Ah, kajpada!" se namrdne ona jezno. "Tudi 447 III| napoti." ~"Zakaj napoti?" se nasmeje Rebec. "Ti so udobrovoljili 448 III| dovolil..." ~"Dogovoriti bi se še morali," pravi ona mračno 449 III| nogo. ~"Kaj dogovoriti?" se začudi Drozeg. "Ali ni vse 450 III| dogovorjeno? -- Radi poroke se pa sama zmenita!" ~Mladež 451 III| pa sama zmenita!" ~Mladež se zabava z Janezom, da je 452 III| imam že naročeno." ~"Zdaj se ni treba prav nič norčevati," 453 III| treba prav nič norčevati," se še bolj razhudi ona. "Jaz 454 III| naj zapreze?" ~"Nikamor se ti ne mudi!" zavrne ona 455 III| oslarija: Janez s Katro, ki se je že pojutrišnjem naveliča? 456 III| Tona!" pravi Rebec. Drozeg se prefrigano namuzne. ~"Jaz 457 III| bi Janez vzel Maričko," se razgreva Tona. "Gospodarstvo 458 III| Rebec je zamišljen, Drozeg se samo smehlja. ~"To bi bila 459 III| Samo v tem slučaju se zanesem nanjo. Drugače se 460 III| se zanesem nanjo. Drugače se lahko kar obriševa, moj 461 III| ošine kratko ženina in se zagleda zopet v luč. ~Drozeg 462 III| zagleda zopet v luč. ~Drozeg se važno skloni bliže k njima: ~" 463 III| ploskoma po mizi. ~Janez se ozre s kalnimi očmi: ~"Kaj 464 III| Če ste pijan, dedec, se ne silite v pošten razgovor! 465 III| zapravljali. Jaz pa tu povem: Prej se ne ganem z doma, da mi vsega 466 III| krajcarja! Le pojdi, Rebec! Meni se je kar dozdevalo..." ~S 467 III| je okno razsvetljeno; zdi se ji, da je nekaj senc pred 468 III| pred hišo. Srdito mrmrajoč se obrne v vežo: ~"Martin, 469 III| skoraj omamljena. Z rokami se objemajo, prepevajoč pretrgano 470 III| pretrgano vsak zase, krohotajoč se brez povoda. Ta ali oni 471 III| pa le bulji v očeta, pest se mu stiska, zobje mu škrtajo, 472 III| mu škrtajo, nejasne misli se mu motajo po glavi... ~Rebčev 473 III| koleselj. ~Drozeg si s tresočo se roko natoči kozarec vina 474 III| ga srebajoč izpije. Briše se in usekuje, razmotava in 475 III| velikanski robec, pljuje vanj in se zopet briše, brki se mu 476 III| in se zopet briše, brki se mu sprijemljejo od vlage. 477 III| nasmeškom pogleduje Rebca in se natihem muza. Končno mu 478 III| pošepeta skrivnostno: ~"Nič se ne vznemirjaj, Rebec! Dota 479 III| da ti razodenem!" ~Nagne se docela k njemu in mu pošepeče 480 III| mu pošepeče na uho: ~"Jaz se oženim, Rebec... in priženim, 481 III| Rebec! Zdaj poslušaj!" ~Zet se umakne ves začuden. Janez 482 III| Stvar je taka, Rebec, da se peljem jutri v Trst -- zasnubit. 483 III| je strašno mučno. Nemirno se ozira v Janeza, ki rine 484 III| žilami. In kar odleže mu, ko se začuje škripanje koles od 485 III| ti si še mladenič, s tabo se ne bom primerjal; a tudi 486 III| sfrči očetu mimo glave in se razleti ob železnem križu 487 III| Svinja!" ~Vstane izza mize, se pijano lovi in išče novega 488 III| Kakšen vrag te je trčil? Saj se ni nič zgodilo, Janez!" ~" 489 III| Svinja stara! Ženil bi se dedec, da ukrade otrokom. 490 III| ga pobijem!"... ~Koleselj se ustavi pred hišo. Tona skoči 491 III| k Rebcu plane: ~"Ženiti se hoče stari?" -- a ne čaka 492 III| ne čaka odgovora, takoj se obrne k Drozgu: ~"Zdaj je 493 III| udari grešnika?" ~Rebec se ozira ves prestrašen: ~" 494 III| vendar! Kaj pa moreš?" ~Janez se mu hoče iztrgati, on ga 495 III| on ga siloma kroti. Boji se, da zdivja še stari in navali 496 III| navali na Tono. Mladi tržanje se vmešavajo, a so prevec pijani, 497 III| Martin brzda konja, ki se plaši. Kravji hlapec in 498 III| hlapec in svinjska dekla se muzata iz veže, stvar jima 499 III| samo v zabavo. V ozadju se drezajo sosede z ogorčenimi 500 III| ogorčenimi obrazi; sosedje se posvetujejo; Čelhar se neodločno