Chapter

 1 I  |        vzdigne stokajoč, se vleče k tehtnici in godrnja med
 2 I  |       Evgenček... jaz grem gledat k delavcem; ti pa mi natoči
 3 I  |           bi se drli venomer! Aló k večerji! Vse je že na mizi." ~
 4 I  |         ne sliši, in stopi v vežo k delavcem, ki večerjajo pri
 5 I  |          zdi. ~Sosed Čelhar pride k mizi, samozavesten mož obritih,
 6 I  |       Evgen, pojdi, pojdi, poglej k spravljačem!" se odloči
 7 I  |    četrtinko, sosed?" -- Obrne se k oknu in zakliče: "Tona!
 8 I  |           fanta in se obrne zopet k Čelharju: ~"Vas bi prosil,
 9 II |          odpeto srajco in poškili k sestri, ki grabi blizu njega,
10 II |         bi prišlo nekaj tisočakov k hiši. On pa je bil zarjul
11 II |      moral radi sestre priklepati k Marički, ki ga s svojo suhljatostjo
12 II |         in se vdano stiskala drug k drugemu. No, ravno ta pohlevnost
13 II |      zunanjosti Prišel je parkrat k njim, razložil svoje razmere
14 II |         praznih rok za gospodinjo k Rebcu; in hrepenela je po
15 II |         greh težil, se ozre znova k sestri. ~Tona premetava
16 II |       Nenadoma se ustavi in obrne k bratu: ~"Se nisi še premislil?
17 II |           ustih in se obrne zopet k staremu: "Tako ste ga naučili.
18 II |           ljudmi, ki so se vrnili k delu. Z obrazov jim bere,
19 II |     surovo jo zagrabi in pritisne k sebi, da zavrešči kot poblaznela: ~"
20 III|           ga po ramah in pritiska k sebi pa pripoveduje vsem
21 III|       napol gosposki človek skoči k mizi: ~"Bog daj, Drozeg!
22 III|         tabo." ~Rebec stopi tesno k njemu in ga pogleda strogo: ~"
23 III|           Drozgu roko pa se ozira k Toni, naj se tudi ona zahvali
24 III|           po refoška." ~Posade ga k mizi, Janez trka in pije
25 III|           In stari se obrne zopet k sinu: ~"... da si lazil
26 III|       malo sram, da se je stiskal k dekli. ~Katra melje list
27 III|           Janez jo počasi potegne k sebi: ~"Zdaj si slišala.
28 III|         pojdeva?" ~Katra se obrne k njemu, a ga ne pogleda;
29 III|            Katra, snaha! Tam sedi k Janezu! Pa nič ne zameri '
30 III| sramežljiva, oči poveša in zlasti k Toni se boji pogledati.
31 III|      opazuje in se naenkrat nagne k njej. Glas ji je razdražen,
32 III|       hvaležnim nasmehom se obrne k Toni in ji položi roko na
33 III|                In se okrene zopet k Janezu: "Ampak -- tudi Katra
34 III|      Drozeg se važno skloni bliže k njima: ~"Kaj pa, Tona...
35 III|      razodenem!" ~Nagne se docela k njemu in mu pošepeče na
36 III|     slišala, na pol je uganila... k Rebcu plane: ~"Ženiti se
37 III|          odgovora, takoj se obrne k Drozgu: ~"Zdaj je torej
38 III|       Janezu povej!" ~Deček steče k bratu: ~"Janez, Katra hoče
39 III|       posle..." -- Obrne se zopet k Čelharju in mu razlaga dalje
40 IV |         se iztrže sanjam in stopi k oknu: ~"Martin! Martin!"
41 IV |          Ko ni odgovora, se obrne k Evgenovi postelji: ~"Aló,
42 IV |     priden bodi!" ~Nato ga pošlje k Čelharju, naj on napreže
43 IV |  obotavlja. ~Drozeg sam prikrevsa k njemu, prigovarja in pregovarja,
44 IV |         ovratnika se ozira Drozeg k Evgenu, poslavljajoč se
45 IV |     prihodu v trg se obrne Čelhar k njemu: ~"Poženem kar na
46 IV |         Morda še prav prideva." ~"K 'Avstrijskemu žezlu' krenite,
47 IV |             Ne, sosed! Prej moram k Stoparju. Pa se že ves čas
48 IV |        zmerom čakal, kdaj pojdemo k pogrebu. Še nisi utonil
49 IV |           babo... Čelhar se obrne k Drozgu in švrkne z bičem
50 IV |        čisto čmerno mu je lice... K Stoparju mora... Sitnost
51 IV |     neumnost? -- Sovražno se ozre k Porenti: njegova mirna in
52 IV |          ne vem." ~Drozeg se ozre k Čelharju... in v restavraterjev
53 IV |             Vraga bi se mi mudilo k babi! Jaz sem vesel, če
54 IV |      toliko, da je kot prilepljen k stolu, kadar se pošteno
55 V  |        prinesla mnogo samozavesti k Rebcu. To pa je bila ravno
56 V  |     življenja... ~Tona ga naganja k delu, naj se prime gospodarstva,
57 V  |         On se pa ne more spraviti k računanju. Saj ne zaupa
58 V  |        pazi in postreže, da steče k Toni in jo privede, če se
59 V  |          laseh in mu stiska glavo k sebi... pa se obrne krčevito
60 V  |      bolnik za zmeraj, priklenjen k stolu, navezan na pomoč
61 V  |    Popoldne pozove Janeza in Tono k sebi. Težko mu je, ne ve,