Chapter

 1 I  |         sedemindvajset let. Usta so ji trpko risana, oči brez radosti.
 2 I  |         njima vojno stanje. Možitev ji roji po glavi -- ko vendar
 3 I  |           začne znova goniti. Krila ji opletajo krog vitkih beder,
 4 I  |          krog vitkih beder, rame se ji dvigajo v rokavcih, nad
 5 I  |           nad tilnikom in ob sencih ji mahljajo malo zmršeni lasje.
 6 I  |            malo zmršeni lasje. Srce ji hitreje tolče v prsih: Zlobnež
 7 II |            vest. Tona bi hotela, da ji doto štejejo; zato mu je
 8 II |          pohlevnost in bojazljivost ji je ugajala. Vleklo se je
 9 II |           spoznala Rebca. Resni mož ji je ugajal tudi po zunanjosti
10 II |        sklep. Na lastnem domu so se ji že davno gabile razmere;
11 II |             razmere; posebno zoprna ji je postala zadnje čase krčma
12 II |              Silila je vanj, dokler ji ni priznal, da bi potreboval
13 II |           brez denarja; a obljubiti ji je moral, da ne odneha pred
14 II |             s štacunarjevo Maričko, ji je prišla kot nalašč. Zavzela
15 II |         odločnejše, skoraj jezne so ji kretnje. Pogled ji je srdit,
16 II |         jezne so ji kretnje. Pogled ji je srdit, usta trdo stisnjena. ~
17 II |            Katro? -- Škodoželjno se ji zaiskri v očeh: Dekla pritepena
18 II | razposajenih oči, dregne v nedra in ji pomežikne: ~"No, katerega
19 II |             in bolnega očeta. On bi ji pokazal na njegovem mestu! ~"
20 II |             se venomer nazaj, kažoč ji osle in pojoč: ~Tona melona,
21 II |            obrne ona v stran; obraz ji je ves napet od rdečice,
22 II |            od rdečice, potne kaplje ji blešče na koži; robec si
23 II |       izlije." ~Tona onemi in solze ji usahnejo. Do zdaj se ni
24 II |           zmerom vajena, zato so se ji zdeli tako vsakdanje nujni,
25 II |      materine maščevalnosti. Ledeno ji zagomazi po hrbtu, na obraz
26 II |         zagomazi po hrbtu, na obraz ji leže rezka trpkost. Ko se
27 II |         njeni duši. In to spoznanje ji prežene žalovanje, ki je
28 II |             na sedmino. Oblastne so ji kretnje, poveljujoč pogled.
29 II |             presenečenja napil. Ali ji nisi ubil pobožne misli?
30 II |             njega. Pri odlaganju se ji prsi vzpno in pleča zleknejo,
31 II |            in pleča zleknejo, krila ji zaigrajo... "Ptičku" se
32 III|            oblečena za tujce. Strog ji je obraz, drži se trdo in
33 III|         upre oči v očeta; v pogledu ji igra prežeča grožnja, da
34 III|        prišla ta izprememba. Zdi se ji, da bi morala še nekaj vprašati...
35 III|             lahko prineseš!" ~Rebec ji stisne roko in jo pogleda
36 III|            ni njen mož, a domači so ji že bolj tuji; zakaj bo varčevala
37 III|            Kaj imate zopet?" ~Rebec ji razloži na kratko in ona
38 III|             liste z grma. V temi se ji beli gladka koža; na očeh
39 III|             gladka koža; na očeh se ji pozna, da je jokala. ~Janez
40 III|             list med prsti, prsi se ji dvigajo, čeprav poskuša
41 III|          melje nestrpnejše, ustnice ji zatrepečejo: ~"Če ostaneš
42 III|          čelom nevihta misli, ki bi ji rad ubežal, da ga ne porazi... ~
43 III|            temi preko ceste; pogled ji je sovražen. ~Janez stopa
44 III|              Ko stoji pred mizo, se ji blešči od luči, da vidi
45 III|             No, le trči z mano! Daj ji kozarec, Janez!" ~Katra
46 III|         naenkrat nagne k njej. Glas ji je razdražen, da jo vsi
47 III|            vsa prestrašena. Usta se ji napol odpro, ali besede
48 III|            vzdigne, iz suhih oči se ji prikaže solza... ~"Sploh
49 III|         nasmehom se obrne k Toni in ji položi roko na ramo. ~"Žezla
50 III|            vdovec si. Samo glej, da ji boš dobro nohte strigel!
51 III|           Tona je razgreta, lica so ji rdeča in vroča od vznemirjenja;
52 III|           okno razsvetljeno; zdi se ji, da je nekaj senc pred hišo.
53 III|        potisne Tono malo v stran in ji zajezi ploho psovk. Toplo
54 III|           zajezi ploho psovk. Toplo ji govori in ji stiska roki.
55 III|           psovk. Toplo ji govori in ji stiska roki. Ona se briše
56 III|             od razburjenja, pogledi ji grozeče iščejo očeta... ~
57 III|        vendar!" ~"Naj se gre solit, ji reci! Zdaj imamo druge posle..." --
58 V  |         vsako presenečenje. Usta so ji rezko stisnjena, pogled
59 V  |             račune. Smrt očetova bi ji ne prišla prav. Z njim bi