Chapter

 1 I  |          Putiko ima v nogah; zato le težko hodi, s trdimi koleni,
 2 I  |       zamišljen: Ampak -- vzel bi le Maričko... ~Dekla odnese
 3 I  |       obrnjena na pol od njega. ~"Le ošabna bodi, ko si mlada!" ~
 4 I  |   ustvarjena ostro kot zagozda. ~"Le potegni Evgen, le potegni,
 5 I  |      zagozda. ~"Le potegni Evgen, le potegni, saj si fant od
 6 I  |            obotavljajoč se. ~"No, le pojdi! In vino jim razdeli,
 7 I  |       kuhinji, ne slišiš? Zdaj pa le hitro buzaromta, da ne zropotava
 8 I  |         ne zropotava s palico!" ~"Le pojdi, Evgen!" mu namežikne
 9 I  |        tiste že še kje iztaknete. Le pobrskajte po svojih knjigah!" ~"
10 I  |          Čelhar! Še pol litra?" ~"Le prinesi, Tona! Danes jaz
11 I  |      Katro. Ona joče, on pa..." ~"Le naj bosta! Pusti jih, pa
12 I  |           in ga zgrabi za roko: ~"Le pojdiva, ti potepin! Tu
13 II | nepričakovano, zaripla v obraz: ~"Le ga pačite, norca starega!
14 II |           Najprej očeta!" ~"Ko bi le bilo pri vas kaj spoštovanja
15 II |      svoje oblasti nad njo. ~"Ha, le naj gre od hiše, le naj
16 II |           Ha, le naj gre od hiše, le naj gre! Jaz si že poiščem
17 II |       gospodinje. Naj odide Tona, le naj odide; si pa drugod
18 II |            da se obrnete hitreje! Le tudi ti poprimi, Janez!
19 II |           bila za trenutek, morda le za drobec. A čim več trenutkov
20 III|          si požuga sam pri sebi: "Le varuj, fante, da se ga ne
21 III|          pokličem Tono, Rebec?" ~"Le pokliči, mali!" ga potreplje
22 III|        vežo: ~"Tona, dober večer! Le pridi malo, tu smo čisto
23 III|       vpraša končno malo tišje. ~"Le pokliči! Sam stopi ponjo,
24 III|     izplačali?" ~"Izplačal, Tona, le potolaži se! Pošteno izplačal,
25 III|       roko in jo pogleda toplo: ~"Le prinesi, Tona! Na moj račun." ~"
26 III|  prikimava in ga vabi s kupico: ~"Le bliže, Janez! Čemu se nas
27 III|           ne razburja, saj je vse le šala. ~"Oh, 'Ptiček' jih
28 III|           gospodinja. Tona pa naj le gre! Ona je samo zase... ~
29 III|       pristopi obotavljajoč se: ~"Le pojdi, Evgenček, jo že jaz
30 III|         jo pozdravlja s kupico: ~"Le pridi, Katra, snaha! Tam
31 III|     poslušaj, Katra! Janeza pa mi le drži! Ves je 'Ptičkov',
32 III|        Ptičkov', to ti rečem. No, le trči z mano! Daj ji kozarec,
33 III|         sina, ki bi rad za njo: ~"Le ostani, Janez! Naj se zjoče!
34 III|        našteti, vse do krajcarja! Le pojdi, Rebec! Meni se je
35 III|          pa je vdovec." ~Janez pa le bulji v očeta, pest se mu
36 III|         da bi mogli kaj pomagati. Le vrišč in šunder večajo.
37 IV |    smehljaj mu kroži okoli oči... Le naj zijajo! Ostrašiti se
38 IV |         Tona in ta pakaža spodaj. Le brez skrbi bodi, Evgenček,
39 IV |          krčmi je treba nekoga... Le ostani, Evgen, in priden
40 IV |          menda vredno danes... pa le pridi, da kakšno rečemo!" ~"
41 IV |          Name ne boste čakali." ~"Le pridite, Porenta!" mu pomežikne
42 IV |      požrita vsega, lakotnika!" ~"Le pridite, Porenta, morda
43 IV |        bil sam namignil Stoparju: le pridi, morda si še danes
44 IV |           jih, pri moji duši! Naj le pride Stopar -- ta bo gledal!
45 IV |     seveda! Po kaj pa sva prišla? Le naprezite, Čelhar!" ~Petrov
46 IV |        obotavlja -- a se nazadnje le odloči. Na tuje stroške
47 IV |     Čelhar se približa: ~"Zdaj pa le hitro, Drozeg! Drugače zamudiva!" ~
48 IV |          na tej ideji. Razlika je le v stopnjah, po katerih je
49 IV |        nam jo še prineseš, boter, le potrpi! Porenta se odkritosrčno
50 IV |         svoj orakelj? -- Nazadnje le določi: Tri partije naj
51 IV |           Stoparjem; vse drugo je le spremljevanje. ~In Drozeg
52 V  |         njena dota bi bila najbrž le potok v izsušeno morje...
53 V  |      življenje se je mučil, pa je le še vedno globlje gazil v
54 V  |         mogla; vidi, da vendar ni le zlobnost v njej, da je celo
55 V  |           in obhaja. Pomirjen je, le tu in tam se mu potoči solza