Chapter

 1 I  |      šestdesetih je, skoraj siv, malo zabuhlih lic in velih udov.
 2 I  |        vrat in čelo, se nasmehne malo plašno z begajočimi očmi
 3 I  |       seveda bi se zjutraj rajši malo dlje povaljal po blazinah.
 4 I  |    odračunal, saj je itak najbrz malo preneroden za krcmarja.
 5 I  |        seno bo drago in ne bo ga malo; z živino kaj zaslužimo,
 6 I  |        fanta?" se nasmehne dekla malo začudeno in malo plašno. ~"
 7 I  |  nasmehne dekla malo začudeno in malo plašno. ~"Hm -- tebi bi
 8 I  |         in ob sencih ji mahljajo malo zmršeni lasje. Srce ji hitreje
 9 I  |         napleta?" zamahne Drozeg malo jokavo in pogleda nehote
10 I  |           No..." se obrne Čelhar malo razžaljeno. Oni pa odmahuje
11 I  |          pomenka -- in Drozgu je malo ugodnejše. ~"Spomladi je
12 I  | izpremenili." ~Čelhar ga pogleda malo sumljivo: ~"S sinom se menda
13 I  |            ukazuje Drozeg skoraj malo plašno. ~"Saj vam je res
14 I  |          dajte Rebcu!" ~Stari še malo pomolči, potem se obrne
15 II |       brčicami, vitkih udov, a z malo prevelikimi rokami. Pred
16 II |   sosednje fare. Bil je skromen, malo slaboten fant, brez odločnosti
17 II |  veseljak. ~Poigrati se je hotel malo s Tono, nedolžno poigrati
18 II |        in je bil potem, ko se je malo vinjen vrnil, zasledoval
19 II |          pod njimi kakor svila. ~Malo poniglavo, kakor bi ga greh
20 II |         ne ve, kaj bi; vendar je malo zadovoljnejša, nego je bila
21 II |        žepih, a z nogo se umakne malo bojazljivo, saj se je prvikrat
22 II |     drevesa." ~"Samo ti si padla malo dlje," jo zavrne Evgen šobasto,
23 II |      neba. Senca pod drevesom je malo redka. Drozeg si popravi
24 II |     priveži, Martin, in priskoči malo, da se obrnete hitreje!
25 II |          rdeče in objokane, lica malo bleda, usta trpko stisnjena.
26 II |        delavec. ~Reza se namrdne malo zaničljivo: ~"Zapleševa
27 III|        zazdi, da mu je pogled že malo moten pri beleženju, si
28 III|         niso kakor sod brez dna. Malo kruha jim nesi ven! Če niso
29 III|    pokroviteljsko in nadaljuje z malo strožjim glasom: "Tudi ti
30 III|      Tona, dober večer! Le pridi malo, tu smo čisto dobre volje!" ~
31 III|           oče?" -- vpraša končno malo tišje. ~"Le pokliči! Sam
32 III|       bomo svatovali." ~Evgen je malo razočaran, da se je oče
33 III|           roki pod predpasnikom; malo jo je sram, ker ni oblečena
34 III|         tisoč?" se zgraža ~Peter malo narejeno, praskajoč se za
35 III|         se mu nasmehne, ki ga je malo sram, da se je stiskal k
36 III|          njemu, a ga ne pogleda; malo je začudena: saj sva se
37 III|      pogledati. Tik Janeza séde, malo za njegovo pleče, obrnjena
38 III|         preko čela in se obrne z malo kislo veselostjo do mladeničev: "
39 III|        obliže in si obriše brke, malo bled, a še vedno šegav nasmešek
40 III|         posreči, da potisne Tono malo v stran in ji zajezi ploho
41 IV |         mačeho... Dečkov glas se malo trese... Drozeg je debelo
42 IV |      zadovoljstva. Morda se tudi malo zanaša na družbo in na karte
43 IV |        nabrisal? -- Vendar ga je malo sram. Skoraj da je bil sam
44 IV |                  Igra se razvija malo dolgočasno in Drozeg je
45 IV |          navzočimi... ~Čelhar se malo obotavlja -- a se nazadnje
46 IV |      sporazumejo... Prsti se jim malo tresejo, lica žare; oči
47 IV |     Drozeg pa je strog in resen. Malo hitreje pije in po nagajivcih
48 IV |          same nevoščljivosti rad malo zmedel; pa ga draži, da
49 IV |    ostane kljub temu sreča mila. Malo burnejša je igra, malo bučnejša
50 IV |           Malo burnejša je igra, malo bučnejša in brezobzirnejša.
51 IV |      Enajst je ura. Gostov je že malo; sami znanci, da se jih
52 V  |        zavoženo, da pride kratko malo premoženje kar na boben.