Chapter

 1 I  |        vsaj držalo vreme?! Sive oči mu brižno gledajo izmed
 2 I  |     zabuhlih lic in velih udov. Oči pa mu še švignejo strasti
 3 I  |        Usta so ji trpko risana, oči brez radosti. Ko se vrne
 4 I  |    Drozgu se od tesnobe zamegle oči -- te nesrečne karte! Za
 5 I  |         bil že zgostil, Petrove oči so slabe: šment preklicani,
 6 I  |       jo gleda, oprt ob palico, oči se mu krohočejo od zadovoljnosti:
 7 I  |      srka kapljico za kapljico. Oči mu verno zro v pijačo; strašno
 8 I  |         kakor bi iskal po temi; oči mu silno utripljejo. Čelhar
 9 I  |      pol bolj živahno Drozeg in oči se mu love za deklo. ~Čelhar
10 I  |        Mar z mano?" ~Mežikajoče oči mu kar žare od veselja.
11 I  |         in stiska robec v njej; oči mu žrejo prodirljivo v soseda. ~"
12 I  |        Obrvi ga zasrbe in lica, oči ga zaščeme, pa si jih mane
13 I  |    Drozeg se obrne proti njemu, oči so mu meglene in odsotne. ~"
14 I  |    obraza, živahno mu leskečejo oči in kretnje so mu gibčne,
15 II |         da bi se razgovorila; a oči se jima izbegavajo, kakor
16 II |  svežega obraza in razposajenih oči, dregne v nedra in ji pomežikne: ~"
17 II |  zelenjem, veselo se mu smejajo oči: Dobro si jo dal, možak! ~
18 II |        da se mu skoraj skrijejo oči v zabuhlih licih. ~Babam
19 II |     Nežini sorodniki si brišejo oči; najobupnejše se vede Tona.
20 II |         popravi slamnik niže na oči; pot mu sili iz kože, sapa
21 II |         zanje! Otrok si, ki ima oči kot dva čebra in želodec
22 II |            Ptičku" se zasvetijo oči: ~"Ali ti je vroče, Katra?
23 II |      kaj praviš, Katra?" ~Njene oči so rdeče in objokane, lica
24 II |       mu izgine ljubeznivost iz oči; ves obraz mu je spačen
25 II |        ki ga zadene iz očetovih oči, porogljivega sovraštva
26 III|  mrzlega iz shrambe. ~Drozgu se oči smejo, prijazno ga ščegeče
27 III|   videti noče. Pričakujoče upre oči v očeta; v pogledu ji igra
28 III|    Torej Katro, Janez?" ~Sinove oči so kot razbeljeno železo.
29 III|    hitreje, Katra si urno briše oči. Ko stoji pred mizo, se
30 III|           Katra je sramežljiva, oči poveša in zlasti k Toni
31 III|   nenadoma se vzdigne, iz suhih oči se ji prikaže solza... ~"
32 III| zadovoljstvom, da se mu smejejo oči veselo in prekanjeno, ko
33 III|        imata tam?" -- A njegove oči so motne; oče samo zamahne
34 III|       vedno šegav nasmešek krog oči. Počasi se odpravi, da pojde
35 IV |                IV  Drozeg odpre oči in se ozre začudeno po steni
36 IV |         smehljaj mu kroži okoli oči... Le naj zijajo! Ostrašiti
37 IV |       kakšno Katro! -- Evgenove oči so krčevito odprte. -- Tona
38 IV |    neznanega... In zdajci so mu oči vse polne solz... ~"Kam
39 IV |         nisi utonil v vodenici? Oči ti je precej zalilo." ~"
40 IV |         dvoje črnih, bucikastih oči, od katerih se bi zdelo,
41 IV |         ima napeta, rdeča lica, oči zalite, sapo težko, pa sam
42 IV |        bi pripravil svoj odhod. Oči mu begajo po gostih, vprašujoče
43 IV |        malo tresejo, lica žare; oči so jim meglene, kakor slepe
44 IV |     domov večerjat, se jima kar oči zasvetijo veselega presenečenja.
45 IV | razigran, razmahan, iskrečih se oči, prešernega jezika -- svest
46 IV |      obraz že ves dolg in bled, oči še bolj pijane. Roki se
47 IV |     odprta, klobuk potisnjen na oči. ~Kolo zadene ob kamen,
48 V  |    Obraz mu je modrikasto rdeč, oči zaprte, dihanje naporno.
49 V  |  postelji -- se jima tudi orose oči in ju zbode v prsih, saj
50 V  |       vznak, solze mu stopijo v oči... ~Te je zadelo, Peter? --
51 V  |       tam se mu potoči solza iz oči, ustne mu šepečejo molitvice.