Chapter

501 III|       sosedje se posvetujejo; Čelhar se neodločno bliža. ~"Pomagaj!
502 III|               Svojo kupico izprazni, se obliže in si obriše brke,
503 III|            nasmešek krog oči. Počasi se odpravi, da pojde spat.
504 III|               da pojde spat. Vzdigne se in stopa proti veži, upirajoč
505 III|           stopa proti veži, upirajoč se ob palico. Za trenutek se
506 III|            se ob palico. Za trenutek se dozdeva, kakor bi hotel
507 III|           hotel Toni odgovarjati; pa se premisli in stopa mirno
508 III|            po vlačugarsko..." ~Rebcu se posreči, da potisne Tono
509 III|        govori in ji stiska roki. Ona se briše z robcem in diše težko
510 III|         zasopel: ~"Hitro, oče! Katra se odpravlja. Uiti hoče." ~
511 III|       odpravlja. Uiti hoče." ~Oče pa se mu iztrga: ~"Ah, pusti me,
512 III|           hoče. Pojdi vendar!" ~"Naj se gre solit, ji reci! Zdaj
513 III|             druge posle..." -- Obrne se zopet k Čelharju in mu razlaga
514 III|          pijano jecljajoč... ~Drozeg se premeteno nasmehne, se napol
515 III|        Drozeg se premeteno nasmehne, se napol okrene, zamahne s
516 III|              imej napreženo! Peljemo se v trg. In ti Čelhar, sosed!
517 III|            Pridi ob osmih! Kakor sva se domenila... Jutri pojdeva...
518 IV |              IV  Drozeg odpre oči in se ozre začudeno po steni in
519 IV |      začudeno po steni in po stropu, se dvigne na komolec in se
520 IV |              se dvigne na komolec in se okrene v izbo. Lice mu je
521 IV |            seže po uro na omarici in se nenadno spomni: ~"Strela,
522 IV |       oblasten, da zbode starega: Ta se veseli, da si zamudil napovedani
523 IV |          Drozeg skoči iz postelje in se zadívi svoji gibčnosti: ~"
524 IV |                 Šment, Peter..." ~In se zamisli v tiste čase...
525 IV |          potekalo življenje?!... ~Pa se iztrže sanjam in stopi k
526 IV |           dvorišče. ~Ko ni odgovora, se obrne k Evgenovi postelji: ~"
527 IV |                 Aló, Evgenček! Hitro se obleci in teci po Martina,
528 IV |             a stari ga naganja: ~Nič se ne cmeri, Evgenček! Kar
529 IV |       Koleselj naj napreže!" ~Drozeg se najskrbnejše napravlja;
530 IV |           zobe si osnaži s ščetko in se obrije z večjo previdnostjo
531 IV |             Le naj zijajo! Ostrašiti se ne damo Zakaj bi ne poskusil
532 IV |          hočejo končati. Ob enajstih se Martin vrne iz trga in zvozi
533 IV |              ni bilo doma. Odpeljala se je bila z Rebcem; in zagrozila
534 IV |          bila z Rebcem; in zagrozila se je bila, da se ne vrne več
535 IV |             zagrozila se je bila, da se ne vrne več na dom, če res
536 IV |         dobimo mačeho... Dečkov glas se malo trese... Drozeg je
537 IV |            skomizne z rameni... Drži se od strani, nekoliko poniglavo,
538 IV |     poniglavo, skoraj očitajoče. Zdi se, da je nekaj zraslo med
539 IV |           vse polne solz... ~"Kam bi se peljali, oče?" ~"V Trst.
540 IV |       peljali, oče?" ~"V Trst. Zakaj se jočeš?" ~"V staro mesto?" ~
541 IV |           Drozeg ga pogleda... deček se ne šali... ~"Ali si prismojen,
542 IV |               takšno grdo babo... ki se z vsemi vlači..." ~Stari
543 IV |      Čelharju, naj on napreže in naj se napravi, da pojdeta, kakor
544 IV |       napravi, da pojdeta, kakor sta se bila zmenila. Sosed se pa
545 IV |           sta se bila zmenila. Sosed se pa obotavlja. ~Drozeg sam
546 IV |       odškodnino... Deset je ura, ko se končno odpeljeta... Zadnji
547 IV |      tilnikom iznad belega ovratnika se ozira Drozeg k Evgenu, poslavljajoč
548 IV |        Drozeg k Evgenu, poslavljajoč se z veselimi očmi, ko zavije
549 IV |          viržinko med zobmi... Peter se namuzne sam pri sebi, se
550 IV |             se namuzne sam pri sebi, se popravi udobno na sedežu
551 IV |          popravi udobno na sedežu in se ozre po polju in po travnikih: ~"
552 IV |               ob podolgovatem griču, se bleščijo trške hiše z belimi
553 IV |        apnencu. ~Brez razmišljevanja se vdaja blagodejnim čustvom
554 IV |        boljšega... ~Ob prihodu v trg se obrne Čelhar k njemu: ~"
555 IV |             imam pri Stoparju." ~Oni se začudi: ~"Opravite drugo
556 IV |           pot. Vlaka še ni... Mogoče se že danes lahko vrneva iz
557 IV |            Prej moram k Stoparju. Pa se že ves čas čudim, da ne
558 IV |              ne srečava Martina. Kje se je zamudil, joger?" ~Pogodita
559 IV |           zamudil, joger?" ~Pogodita se, da ju počaka v trgu Drozgov
560 IV |              trgu Drozgov konj in da se odpelje Martin s Čelharjevim
561 IV |         zopet sili v starega, naj bi se takoj peljala dalje, da
562 IV |         najbolj trezna skromnost. Pa se ne vozi morda v Trst za
563 IV |      kanacija? -- Sicer pa: kakor da se mu nič kaj ne mudi s snubitvijo!
564 IV |               E, Peter, Peter -- kaj se mar bojiš Črnéčke in njenega
565 IV |            Tisto je res: krepkejšega se čutiš, bolj sigurnega, če
566 IV |      sitnarjenja?... ~Drdranje vlaka se začuje iznad trga, žvižg
567 IV |            Drozeg si oddahne. Čelhar se obrne v stran in pljune
568 IV |          pljune izmed zob. S komolci se naslanja na kolena; smotka
569 IV |         ustnicami iz kota v kot. Bič se mu enakomerno ziblje in
570 IV |            enakomerno ziblje in konj se ziblje ter oteplje z glavo,
571 IV |              smo še nekam gibčni! Si se pobotal s putiko?" ~"Tebi
572 IV |         kakor po navadi. Ampak..." ~"Se pa vidimo po kosilu. Morda
573 IV |               kaj pravita?" ~"V Trst se peljeva, Porenta." ~"S katerim
574 IV |          dobrega?" ~"Nič posebnega," se namrdne oni brižno in obstane
575 IV |             nas slepari; če sta dva, se pa zmenita." ~"In pri 'Žezlu'?
576 IV |              morda nama kaj ostane!" se smeje Čelhar. ~Oni pa zamahne. ~"
577 IV |     požeruštvu mu gredo po glavi, pa se hihiče sam pri sebi od veselega
578 IV |         veselega zadovoljstva. Morda se tudi malo zanaša na družbo
579 IV |             na družbo in na karte in se nadeja, da se posreči Drozga
580 IV |            na karte in se nadeja, da se posreči Drozga zadržati
581 IV |              Saj je tudi res: kaj bi se sploh hotel gnati, starec?
582 IV |              to prismojeno ženitvijo se ne izkoplje iz zadreg. Z
583 IV |      izkoplje iz zadreg. Z njim vred se osmeši, da bo groza. Ali
584 IV |             mogel sinu izročiti? Naj se otroci med seboj pobotajo
585 IV |         kakor jim najbolje kaže! Naj se urede po svoji volji, naj
586 IV |              in ne za babo... Čelhar se obrne k Drozgu in švrkne
587 IV |           mimo konja... ~"Peter, ali se spominjate, kako je nekdaj
588 IV |        obhajajo radi kart... Kaj, če se zasediš, prijatelj?... ~--
589 IV |             prijatelj?... ~-- Soseda se mastita za obloženo mizo
590 IV |             pokošeno seno. Drozgu pa se je vrhu vsega še dozdevalo,
591 IV |             Kar trese ga od jeze, če se zmisli, kako hinavsko je
592 IV |            Kanacija taka! -- No, saj se pokaže. Ni hudič, da se
593 IV |              se pokaže. Ni hudič, da se jih ne ubrani, teh trških
594 IV |              pojedla s Čelharjem, ko se prikaže Porenta -- skozi
595 IV |             pri srcu. Tako sigurnega se čuti in odločnega: Oberem
596 IV |          ptiček", Peter!... ~-- Igra se razvija malo dolgočasno
597 IV |            stiska noge pod stolom in se guglje enakomerno, žvekajoč
598 IV |           bucikastih oči, od katerih se bi zdelo, da vidijo okoli
599 IV |          šteje barve, taroke, punte, se sklanja na mizo, da študira
600 IV |              študira izigrane liste, se naslanja vznak in se zataplja
601 IV |          liste, se naslanja vznak in se zataplja v misli, resno
602 IV |           razburjanja. Razmišljenost se ga loteva, časi je v duhu
603 IV |         malem že izgubljati. ~Gostov se je nekaj več nabralo, med
604 IV |             pri "Ptičku". Balinčarji se derejo in krogle udarjajo
605 IV |        porogljiv pogled... in mahoma se spomni, da ga stisne v prsih:
606 IV |              bi lahko ukrenil, da bi se takoj odpeljal na kolodvor... ~
607 IV |             to neumnost? -- Sovražno se ozre k Porenti: njegova
608 IV |              so mu namazani in preča se mu sveti, brki nasvaljkani,
609 IV |           poleg tega. In ravno on -- se zdi -- se je vsedel za ves
610 IV |             In ravno on -- se zdi -- se je vsedel za ves teden. ~
611 IV |           vprašujoče in prežeče; zdi se mu, da vidi samo muzanje
612 IV |               draži in podžiga. Jezi se, da se ne razvije igra,
613 IV |              in podžiga. Jezi se, da se ne razvije igra, da je mrtva
614 IV |            Drozgu sluti kaso; a boji se, da se vsa partija razprši... ~"
615 IV |            sluti kaso; a boji se, da se vsa partija razprši... ~"
616 IV |         odideš? Jaz ne vem." ~Drozeg se ozre k Čelharju... in v
617 IV |        pogleda Drozga: ~"Kaj, sosed? Se peljeva?" ~"I, seveda! Po
618 IV |            pred navzočimi... ~Čelhar se malo obotavlja -- a se nazadnje
619 IV |        Čelhar se malo obotavlja -- a se nazadnje le odloči. Na tuje
620 IV |             osvojilo prepričanje, da se sosed pri Črnéčki -- osmeši.
621 IV |          osmeši. Brez dvoma: smejala se mu bo. ~Možitev z Drozgom?!
622 IV |                Taka oslarija! Kje bi se dobilo žensko teslo, da
623 IV |            duh pri mizi. Kakor da so se igralcem zleknili životi
624 IV |           sta v hipu zrasla. ~Kibici se udobnejše uravnajo in se
625 IV |             se udobnejše uravnajo in se pripravijo na resnejše opazovanje
626 IV |           Brez besed, samo s pogledi se sporazumejo... Prsti se
627 IV |              se sporazumejo... Prsti se jim malo tresejo, lica žare;
628 IV |        dogodke tu na mizi... ~Čelhar se približa: ~"Zdaj pa le hitro,
629 IV |            časa, sosed." ~Vprašujoče se ozre po drugih: ~"Ali naj
630 IV |             zopet izprežem? -- Lahko se peljeva zvečer. Danes bo
631 IV |            Porenta razpre desnico in se ozre široko vprašujoče v
632 IV |            bomo nehali..." ~In Peter se oglasi poniglavo: ~"Pa pojdiva
633 IV |           pojdiva zvečer, sosed! Saj se nama ne mudi..." ~Vsi se
634 IV |             se nama ne mudi..." ~Vsi se šegavo namuznejo, Porenta
635 IV |             poči s prsti: ~"Vraga bi se mi mudilo k babi! Jaz sem
636 IV |            kuharica." ~"A -- zato si se polakomil, kanalja?" ~"Pazi
637 IV |               pazi, brbra brbrasta!" se zjezi naenkrat Drozeg, kakor
638 IV |              splošnem zbadanju in bi se samo za igro brigal. "Kralja
639 IV |           rad vedel, za koliko otrok se misli zmeniti -- za deklice,
640 IV |     preglavice -- in ženitnina; peti se briga za preteklost: od
641 IV |        hitreje pije in po nagajivcih se ozira čimdalje manj; a nekoliko
642 IV |               Do Žezlovega fanatizma se ne povzpenja; a za domačo
643 IV |            prilepljen k stolu, kadar se pošteno vrže v igro. ~Čelhar
644 IV |          očetom, in jo potolaži, naj se ničesar ne boji. Stari sedi
645 IV |          brez dvoma nič ne bo. Sploh se mu zdi, da je začel nenadoma
646 IV |              naj ne hodi v Trst. Saj se s tem še ne odreče za zmerom
647 IV |        toliko ne zaupal! -- ~V mraku se pogumno navečerja in napije, --
648 IV |         napije celo tako pogumno, da se mu začenja pijanost dobršno
649 IV |      pijanost dobršno poznati. In ko se vrneta Stopar in Porenta,
650 IV |             bila šla domov večerjat, se jima kar oči zasvetijo veselega
651 IV |        brezobzirnejša. Razposajenost se menjava z veselostjo, razdraženost
652 IV |             razdraženost vzkipeva in se trenutkoma polega, nesporazumljenja
653 IV |          vedno pogostejša, prepirčki se pojavljajo, strasti se zmerom
654 IV |     prepirčki se pojavljajo, strasti se zmerom hujše krešejo v križajočih
655 IV |           hujše krešejo v križajočih se pogledih. Renonse se množe,
656 IV |      križajočih se pogledih. Renonse se množe, medsebojna nezaupnost
657 IV |         razigran, razmahan, iskrečih se oči, prešernega jezika --
658 IV |            prodirajočimi očmi. Žezlo se skrivnostno smehlja in bobna
659 IV |            boter, le potrpi! Porenta se odkritosrčno jezi, ves razvnet,
660 IV |             še ponesemo na vlak. Naj se gre ženit, zlomka -- drugače
661 IV |          vprašanja na usodo: ali naj se pelje snubit -- ali naj
662 IV |            bil v izidu igre. A dolgo se mu ne posreči, jasno čitati
663 IV |             odločitve v sebi? -- Kaj se potem igraš? ali smešiš
664 IV |              Pred osmešenjem? -- ali se nisi že osmešil? -- Aha,
665 IV |          nisi že osmešil? -- Aha, ti se lahko zlažeš, da si jih
666 IV |             že malo; sami znanci, da se jih ni potreba ženirati. ~"
667 IV |        Stopar ima banko. Tudi Čelhar se pridruži in nekaj kibicev. ~
668 IV |            Drozeg je omamljen, jezik se mu tu pa tam zaplete; ko
669 IV |             zaplete; ko bi vstal, bi se opotekel. Njegova samozavest
670 IV |     samozavest je velikanska; zanaša se na svojo srečo in je prepričan,
671 IV |    gobezdanje, kričavo in zadirajoče se, prehajajoče v onemoglo
672 IV |    izzivajoča, omalovažujoča. ~Žezlo se smehlja pretkano, a prikrito.
673 IV |             oči še bolj pijane. Roki se mu treseta, sapa mu je vedno
674 IV |         Čelhar dremlje na kozlu, bič se mu pozibava med koleni;
675 IV |            Kolo zadene ob kamen, voz se strese... Drozeg vzdihne,
676 IV |            strese... Drozeg vzdihne, se popravi trudoma in obrne
677 IV |       naokoli... Konjska zadnja plat se sveti v luči. Senca teče
678 IV |            jih bolj odprl... v glavi se mu vrti z neznansko naglico,
679 IV |             Peter zastoka... ~Čelhar se obrne, zaspan in čmeren... ~"
680 IV |              čmeren... ~"Kakor klada se je nažrl... Hii!..." ~Bič
681 IV |            je nažrl... Hii!..." ~Bič se ziblje, konj pekeče, sence
682 IV |              ga spremljali strahovi, se zazdi vozniku; tesneje se
683 IV |            se zazdi vozniku; tesneje se zavije v suknjo, skloni
684 V  |             sanjah nenadne bolečine, se mu trgajo na čase vzdihi
685 V  |       hropečih prsi. Zdrava polovica se mu vzpenja in premika, ko
686 V  |              iz ust, pri izdihavanju se mu stresa otrplo lice kakor
687 V  |            je vsa prestrašena. Trudi se okrog bolnika, ga popravlja
688 V  |          briše slino in tekočino, ki se mu poceja po bradi in po
689 V  |             in odreja, gleda povsod, se briga za vse malenkosti --
690 V  |       sigurnostjo, z odločnostjo, ki se zaveda svoje naloge kot
691 V  |            ne prišla prav. Z njim bi se še vedno lažje pogodila --
692 V  |       premoženje kar na boben. Potem se lahko vsi obrišejo za dediščino.
693 V  |        pokazati, da so otroci tu, ki se ne dado pregnati z lastne
694 V  |         pregnati z lastne zemlje, ki se drže te zemlje z ljubečo
695 V  |            in čelo. Vsak trenutek bi se vozil po zdravnika, da bi
696 V  |             premoženje misli, zaloti se celo pri treznem pretehtavanju
697 V  |             hipoma tako prepaden, da se mu kolena zašibe v obupu,
698 V  |              nezavest, kako vzbuditi se iz tega spanja brez nehanja,
699 V  |          Tona ga naganja k delu, naj se prime gospodarstva, naj
700 V  |              prime gospodarstva, naj se loti računskih knjig očetovih,
701 V  |              jasno sliko položaja in se odloči, kaj je treba in
702 V  |             kaj je treba in kako. On se pa ne more spraviti k računanju.
703 V  |         izsušeno morje... In tako bi se ubogi Janez žrtvoval samo
704 V  |              kruha... ~Žal mu je, da se ni bil pobotal s starim,
705 V  |            bilo je menda usojeno, da se razblinijo tiste sanje kakor
706 V  |           obveznostmi, vse življenje se je mučil, pa je le še vedno
707 V  |      brzojavno na najhujše, zato sta se že spotoma lahko vživela
708 V  |            in v gostilnici posedata, se zagledavata zamišljeno v
709 V  |              prišla v zadrego, ko bi se hotel pogovoriti z njima
710 V  |              ob bolniški postelji -- se jima tudi orose oči in ju
711 V  |           nadi na ozdravljenje -- če se kap ne ponovi -- je Evgen
712 V  |             k Toni in jo privede, če se mu zdi potrebno. S sestro
713 V  |              nenadoma obrne glavo in se ozre začudeno po sobi. Potiplje
714 V  |           začudeno po sobi. Potiplje se za čelo, mrzlo od leda,
715 V  |            slonečega na postelji. Pa se zdajci zdrzne in si ogleda
716 V  |              odrekla? -- Zdravo lice se mu skremži, glava mu pade
717 V  |               Oče!" zajoka srečen in se vrže nanj. ~Stari ga boža
718 V  |            stiska glavo k sebi... pa se obrne krčevito v zid, skuša
719 V  |               zatreti plač... a prsi se mu stresajo, sunkoma mu
720 V  |             že prišla ura?... ~Evgen se prestraši: ~"Za božjo voljo,
721 V  |          zemlje, da si vladal, kakor se ti je hotelo, kakor ti je
722 V  |        sklepov in odločitev. Zato so se upirali, ko so odrasli,
723 V  |            frfotala krog ušes. Ti si se držal trmoglavo za zadnji
724 V  |         slaba vest, Peter? Poniglavo se boš potuhnil pred otroki...
725 V  |        pravice, da te zaničujejo, da se maščujejo nad teboj za vso
726 V  |              si jim gospodarstvo, da se bodo vse življenje otepali
727 V  |             Moj Bog, Peter -- kam bi se pogreznil, da ubežiš peklu? ~
728 V  |            Pomirjen je, le tu in tam se mu potoči solza iz oči,
729 V  |           prstov leve roke. ~Pogledi se mu zaupljivo love za jagodami,
730 V  |           rekel, kako začel. ~"Oče," se oglasi Janez ves v zadregi. "
731 V  |              prašal... Z Maričko sva se zmenila..." ~Drozeg se začudi: ~"
732 V  |           sva se zmenila..." ~Drozeg se začudi: ~"Z Maričko?" --
733 V  |           Maričko?" -- pa umolkne in se obrne v zid... ~"Rebec se
734 V  |            se obrne v zid... ~"Rebec se je ravnokar pripeljal,"
735 V  |              Pokliči, Tona!" ~Igraje se pogodijo. Sama dobrota jih
736 V  |         naenkrat, vseh teh ljudi, ki se je zdelo, da so polni sovraštva
737 V  |          strasti in zlobe... ~Drozeg se odreka -- hudiču in njegovim
738 V  |             zadnji poizkus, ohraniti se na površju, dokazati sposobnost