| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imenu 2 imeti 1 imetja 1 in 684 intabulacij 1 iskal 1 iskrecih 1 | Frequency [« »] ----- ----- 738 se 684 in 649 je 335 v 326 da | Alojz Kraigher Peter Drozeg IntraText - Concordances in |
Chapter
1 I | véliki cesarski cesti, gladki in lepo napeti, beli kakor 2 I | lesenimi klopmi. Nad mizami in preko vhoda razpleteno vejevje 3 I | veličastnih starih murv. Za hišo in na obeh straneh gospodarskega 4 I | straneh gospodarskega poslopja in dvorišča, vse še precej 5 I | noseč cel pramen drgetajočih in brnečih žic. Hiši nasproti 6 I | trati pod drevesi nekaj miz in stolov. ~Večerni vetrček 7 I | bilke, padle s senenih voz, in zašumlja med listjem murv. ~ 8 I | motreč življenje po cesti gor in dol, ozirajoč se skozi okno 9 I | skozi okno v prostrano vežo in odprto kuhinjo. Od tod poveljuje 10 I | kuhinjo. Od tod poveljuje in gospodari, robanti in preklinja; 11 I | poveljuje in gospodari, robanti in preklinja; tu sreblje sladkega 12 I | sladkega vipavca, sanjari in premišlja. Če je treba, 13 I | stokajoč, se vleče k tehtnici in godrnja med potom: ~"Kadar 14 I | ni vredno truda." ~Seno in slamo, apno... no, vozove 15 I | naslanja nanjo z obema rokama in z brado, pa jo zavihti nenadoma 16 I | razljučen z njo po mizi in po klopeh. ~Od zadnje zime 17 I | skoraj siv, malo zabuhlih lic in velih udov. Oči pa mu še 18 I | pa mu še švignejo strasti in ognja; prsi mu planejo, 19 I | planejo, če treba, v vrisk in petje. ~Hči Tona mu krčmari. 20 I | dobrega; iz trga pridejo tu in tam izletniki; ob nedeljah 21 I | mrvo žvekajoč, smejoč se in prerekajoč se s kosci, ki 22 I | kosci, ki gredo ob vozu in jih dražijo. ~Drozeg je 23 I | duškoma, kakor v naglici, in si obriše usta s trepetajočimi 24 I | pa mi natoči še enkrat... in tu počakaj!" ~Stari krevlja 25 I | okoli ogla, suka palico in se dere že od daleč na hlapca 26 I | dere že od daleč na hlapca in na delavce, na sina Janeza. ~" 27 I | zariplimi očmi, kričeč in zmerjajoč, ljudje pa se 28 I | priteče Tona mimo njega in mu odbije palico: ~"Kaj 29 I | mokre roke ob predpasnik in naganja delavce: ~"Aló, 30 I | se umaže. ~Drozeg umolkne in povesi palico. Zadrega se 31 I | na obrazu, strahopetnost in upor, vse obenem: ali sem 32 I | otirajoč si pot z obrazov in ne meneč se mnogo za gospodarja. 33 I | predpasnikom si briše vrat in čelo, se nasmehne malo plašno 34 I | plašno z begajočimi očmi in reče suho: ~"Jutri bomo 35 I | spravili." ~Sin se obrne proč in odide oklevajoč. -- ~Z otroki 36 I | vojake, zdaj pa bi ponočeval in vasoval noč za nočjo. Zjutraj 37 I | more vstajati dosti zgodaj in ne opravljati po vesti svojih 38 I | prisiljen, da se sam pobriga in pogleda časih v hlev, saj 39 I | pravočasen odhod na delo. Posluša in posluša, ali so že posli 40 I | svojo putiko na mostovž in po stopnicah dol, da škripljejo 41 I | stari se spozna na to -- in strašno neprijetno bi mu 42 I | resnega razvilo med njo in sinom. -- Tretji sin, Miklavž, 43 I | pričakoval kaj takega od njega in njegove rajnke Neže, ga 44 I | nekako maže krog srca. ~-- In kar se tiče Tone, edine 45 I | prepuščeno nezanesljivim deklam! In zraven -- ko bi se bila 46 I | polastiti nadzorovanja. In zlasti Tona: kakor da se 47 I | nemogoče. Za ušesi se popraska in vroče mu postane že pri 48 I | toplicah -- leto za letom. In -- Drozgu se od tesnobe 49 I | denarcev je že pričaral tu in tam v svojo mošnjo! In vendar -- 50 I | tu in tam v svojo mošnjo! In vendar -- prekleta kvartopirska 51 I | stotaček bi si bil prihranil in svoje že itak obremenjeno 52 I | sta bila kupila posestvo in vse pošteno plačala, resnično; 53 I | poprav je bilo treba spred in zad, na vsakem koncu je 54 I | Prezidala sta bila hleve in skedenj, svinjaki so morali 55 I | shramb je bilo treba za žito in koruzo, za krompir in zelje. 56 I | žito in koruzo, za krompir in zelje. Spodnje prostore 57 I | to pa je veljalo denarce. In kaj si mislite, da je z 58 I | reč. Pa pridejo neprilike in niti za obresti ni. ~Nikar 59 I | starejše luknje. Človek se peha in trudi, pol življenja gara; 60 I | odrežemo, seno bo drago in ne bo ga malo; z živino 61 I | srečo -- morda se obrne in na mah je tu drobiža kot 62 I | udari pot, obraz mu zamodri in vrat se mu napne, kakor 63 I | Ne gre, je ustanovljeno, in -- amen! -- ~Drozeg jo nameri 64 I | nasmehne dekla malo začudeno in malo plašno. ~"Hm -- tebi 65 I | Martin mene." ~Ona se začudi in ga pogleda z odprtimi usti... 66 I | postavi škaf nazaj pod cev in začne znova goniti. Krila 67 I | v rokavcih, nad tilnikom in ob sencih ji mahljajo malo 68 I | Pogled mu objame njene boke in napeta prsa in se zaiskri 69 I | njene boke in napeta prsa in se zaiskri pretkano: Janez 70 I | součencem, da je drozeg ptič. In Drozeg je bil ponosen na 71 I | petrolej," zarobanti v kuhinji in podreza s palico med neumite 72 I | palico med neumite piskre in posodo. "To je že od celega 73 I | osmih, ko je še skoraj dan in niste ravno slepi. Potrata 74 I | se dela, ko da ne sliši, in stopi v vežo k delavcem, 75 I | vsemi skupno govori, temu in onemu zine kakšno; zdaj 76 I | dobrohotno, pa prezirljivo in zbadljivo, očitajoče in 77 I | in zbadljivo, očitajoče in tožeče, veselo in razposajeno... ~ 78 I | očitajoče in tožeče, veselo in razposajeno... ~Zunaj pa 79 I | kupico med rokama, z resnim in moškim obrazom. Zdaj pa 80 I | pa zdaj se upre na prste in seže z usti na rob kozarca; 81 I | previdno ga povezne med zobmi in srka kapljico za kapljico. 82 I | pogleda od strani, veselo in šegavo, pa posreblje še 83 I | očesom pozdravi Čelharja in se vleče trudno do svojega 84 I | Stoje izpije ostanek in porine čašo sinu: ~"Na, 85 I | Na, pa prinesi zopet!" ~"In zame četrtinko, Evgen!" 86 I | Možaka se pomenita o košnji in kako in kaj. V kratkih, 87 I | pomenita o košnji in kako in kaj. V kratkih, suhih stavkih, 88 I | vzklikih. Ko stvar premeljeta in še vedno padajo besede, 89 I | padajo besede, prisiljeno in dolgočasno, jima zazveni 90 I | prevejanost nakazna!... In končno umolkneta. ~Evgenček 91 I | naslanja na previsoko mizo in proži palčeva nohta ob gorenje 92 I | pogleda važno izpod obrvi in vpraša malomarno: ~"Nič 93 I | Nič novega drugače?" -- In kakor v opravičbo: "Vam 94 I | zamahne Drozeg malo jokavo in pogleda nehote na svoje 95 I | pljune tenko izmed zob in vtakne zopet viržinko mednje. ~" 96 I | igra s svečnikovim dvigalom in tiplje po cilindru. Naivno 97 I | obotavljajoč se. ~"No, le pojdi! In vino jim razdeli, ko končajo! 98 I | mu namežikne Čelhar. "In pošteno moraš zarohneti, 99 I | Izgube, povsod izgube. In otroci: od Poldeta do Evgena. 100 I | ziniti: nazadnje pljune in si podrgne gladko brado: ~" 101 I | Drozeg se obrne proč in hiti z obema rokama odmahovati. ~" 102 I | Stari pa v podstrešje, kaj? In splesni gori!" ~"Čemu? Izgovorite 103 I | trudno, se obrne v stran in se nasloni resignirano na 104 I | Iz kuhinje je čuti tu in tam ropot posode, od skednja 105 I | Čelhar se ozre za njim in izpije vino iz kupice. Drozeg 106 I | sosed?" -- Obrne se k oknu in zakliče: "Tona! Vina boš 107 I | skednju," se oglasi Katra in pride ven, brišoč si roke 108 I | pol bolj živahno Drozeg in oči se mu love za deklo. ~ 109 I | vprašal, sosed." -- Pa umolkne in se zagleda zopet v temo. ~ 110 I | Drozeg se okrene naglo in jo uščipne v bok. ~"Šmentano 111 I | jutri grem." ~Stari rezgeče in se muza razposajeno za njo, 112 I | Drozeg!" ~Soseda pijeta in se pomerita radovedno. ~" 113 I | mizo, potegne robec iz žepa in se začne usekavati, odhrkovati, 114 I | prskati s sumljivo obširnostjo in vztrajnostjo. A že med kašljanjem 115 I | zlomka, da ste pustil Trst in prišel že domov počivat? 116 I | počivat? Kupčija vam je nesla in mesto je nazadnje vendar 117 I | drži še vedno pest na mizi in stiska robec v njej; oči 118 I | zadovolji nazadnje Drozeg in dobro se mu zdi, da je ugnal 119 I | zdajci sitno. Obrvi ga zasrbe in lica, oči ga zaščeme, pa 120 I | zaščeme, pa si jih mane in menca -- in poškili izmed 121 I | si jih mane in menca -- in poškili izmed prstov na 122 I | vsled prejšnjega pomenka -- in Drozgu je malo ugodnejše. ~" 123 I | se zagleda v temo. Tilnik in pleša se mu nenaravno zleknejo, 124 I | drobcena; zdaj je debela in močna. No, tudi mi smo se 125 I | izstopil ali kaj. Brezverec je. In v divjem zakonu živi." ~ 126 I | njemu, oči so mu meglene in odsotne. ~"Tako je pravila. 127 I | Čelhar mahoma umolkne in se zagleda v svečo. ~"Prinesi 128 I | Jezno pograbi steklenico in odhiti. ~Drozeg gleda v 129 I | gleda v temo; Čelhar se muza in preklada ostanek smotke 130 I | vina," odgovori ona kratko in odhiti okoli ogla. ~Drozeg 131 I | Drozeg se naenkrat ojunači in kriči za njo: ~Glejte, da 132 I | zanetite." ~Soseda pijeta in molčita. ~Čez dolgo pravi 133 I | jaz, kaj bi on preskrbel. In tudi nisem še pri volji, 134 I | Čelhar se premakne neugodno in pogleda v temo. "Stara je 135 I | Drozeg se naenkrat razjezi in začne mahati z rokama: ~" 136 I | pojde. Janez je še mlad. In če se kdaj oženi, bogve 137 I | pripelje?" ~Čelhar prikima in izpije resno požirek vina. ~" 138 I | Drozeg pomenca s palcem in kazalcem desne roke... Čelhar 139 I | Denarja nam je treba. Tu in tam so luknje, ki jih moram 140 I | zamašiti. Tona hoče doto... In če Tona pojde -- kje je 141 I | gospodinja? Kje sem jaz in moja starost? Koga bi imel 142 I | Drozeg ga posrka slastno in udari s kupico na mizo: ~" 143 I | se ga oklene krog komolca in mu šepne na uho: ~"Oče, 144 I | Evgen!" ~Drozeg odžene fanta in se obrne zopet k Čelharju: ~" 145 I | pa se popeljete tja dol in poprašate!" ~"Sam? Skupaj 146 I | Delavci odhajajo z dvorišča in pozdravljajo... ~"Zdaj pa, 147 I | brani, a Tona pride mimo in ga zgrabi za roko: ~"Le 148 I | živahno mu leskečejo oči in kretnje so mu gibčne, da 149 I | He, danes sem vesel... in mlad, prijatelja! Mlad kakor 150 I | obstajati nekdaj med Drozgom in Črnéčko. Njen sin je nezakonski. 151 II | Nekaj je že pokošenega in suhega. ~Seno nakladajo 152 II | v daljavi. Konji hrzajo in se prestopajo, z repi se 153 II | repi se otepajoč obadov in stresajoč z grivastimi glavami, 154 II | okraski na komatih. Koscem in grabljicam so obrazi vsi 155 II | predjužnik z bariglo vina. ~Janez in Tona sta na drugem koncu 156 II | bi se do večera posušilo in bi lahko končali s spravljanjem. 157 II | gozdičem se ptice razkrope in razgube v vejevju; eno je 158 II | Janez se nasloni na grablje in se zagleda vanjo, sprhutavajočo 159 II | obriše prsi pod odpeto srajco in poškili k sestri, ki grabi 160 II | grabi blizu njega, čvrsta in širokopleča, z izpodvezanimi 161 II | krili, z razgretimi lici in čmernim pogledom. ~On je 162 II | ga s svojo suhljatostjo in suhoparnostjo ni prav nič 163 II | suhoparnostjo ni prav nič mikala. In dodal je bil hudobno: "Čemu 164 II | Tona je bila umolknila in ni več izpregovorila z njim. 165 II | slaboten fant, brez odločnosti in korajže, popolnoma odvisen 166 II | mladih nog. Gledala sta se in se štemala, tudi poljubljala 167 II | tudi poljubljala sta se in rokovala; a govorila nista 168 II | govorila nista ne o zakonu in ne o ljubezni; največ sta 169 II | ljubezni; največ sta molčala in se vdano stiskala drug k 170 II | No, ravno ta pohlevnost in bojazljivost ji je ugajala. 171 II | tudi sodni oficial, živahen in lahkomiseln veseljak. ~Poigrati 172 II | nedolžno poigrati z besedo in z očmi; z rokami niti segel 173 II | brzdati. Bil je že zaročen in je čakal samo premeščenja, 174 II | zaprla se je vsem pomislekom in sanjala v brezdanjost greha. 175 II | prvim. Počasi se je pomirila in začela trezno misliti na 176 II | razložil svoje razmere in jo povabil, naj bi prišla 177 II | ki jih povzročajo pijanci in sitni gostje. Zato se je 178 II | popolnoma očistiti bremen. In sklenila je, da bo terjala 179 II | rok za gospodinjo k Rebcu; in hrepenela je po mirnem in 180 II | in hrepenela je po mirnem in urejenem življenju brez 181 II | večno plačevanje obresti in obrokov, ki so bile pri 182 II | da ne odneha pred očetom in da ostane z njo vred trd. 183 II | ropotanje mlinskih kamnov in šumenje vode, padajoče na 184 II | vode, padajoče na korce in lopate vrtečih se koles. 185 II | pritoževala zoper očeta in jokala tam za skednjem. 186 II | je bil še na vasi s fanti in je bil potem, ko se je malo 187 II | Ponoči je bil jezen nanjo, in že večkrat je bil jezen, 188 II | ta ljubezen samo pohota in nečistost? -- Spričo lepe 189 II | nečistost? -- Spričo lepe in sočne Katre se seveda niti 190 II | spomniti ne more na Maričko. In vendar: če vzame Katro, 191 II | prevzel... ~Janez vzdihne in zastavi zopet grablje. Seno 192 II | stisnjena. ~Nenadoma se ustavi in obrne k bratu: ~"Se nisi 193 II | nestalnimi očmi po travniku in ne odgovori. ~"Ali si popolnoma 194 II | doto šteti. Pritisni nanj in reci, da poročiš Maričko, 195 II | zmiglje ravnodušno z rameni in začne zopet obračati, kakor 196 II | Tona gleda srepo za njim in premišljuje. Za enkrat še 197 II | kmetiškega voza, postaja jačje in jačje ter se nenadoma izgubi 198 II | med hišami. Tona se obrne in gleda mrko proti vasi, kakor 199 II | poslušala, kako se oglaša in izgublja drdranje koles 200 II | je prišepal skozi zelnik in se ustavil tam za živo mejo, 201 II | preko njih. A dobre volje je in šale zbija z delavci. ~Žensko 202 II | srednjih let, še svežega obraza in razposajenih oči, dregne 203 II | razposajenih oči, dregne v nedra in ji pomežikne: ~"No, katerega 204 II | stric!" se zakrohoče ona in se obregne z ramo obenj. " 205 II | Stari se samo namuzne in poškili prefrigano na hčer. ~ 206 II | rajnka Neža okoli njega in narekuje hčeri psovke. ~ 207 II | sestra tako surovo na starega in bolnega očeta. On bi ji 208 II | Tako gospodarjenje! Greh in potrata! Cele noči popivati 209 II | potrata! Cele noči popivati in zapravljati -- za otroke 210 II | obnašate. V svojih letih! Fej in sram vas bodi, če še veste, 211 II | jezik!" -- Čofne ga po ustih in se obrne zopet k staremu: " 212 II | venomer nazaj, kažoč ji osle in pojoč: ~Tona melona, Cuckova 213 II | zavezujoč si ga pod brado, in zajavka skoraj obupno: ~" 214 II | čaroma zrahljal mrtvičnost in ga osvobodil strahopetnosti. " 215 II | zapovedi? Spoštuj očeta in mater! Ne samo matere -- 216 II | proti hčeri; preklinjajoč in zmerjajoč zamahuje s kratkimi, 217 II | umika, odgovarjajoč srdito in nič manj kričavo. Vrišč 218 II | šele, ko se ona naglo obrne in odide skozi zelnik. ~Drozeg 219 II | Drozeg še robanti nekaj časa in seka s palico po tleh. Potem 220 II | da so zadovoljni z njim in da privoščijo prestrogi 221 II | gospodinji njegovo lekcijo. In tudi njega samega obide 222 II | plašljivost pred lastno hčerjo in se zavedel svoje oblasti 223 II | tisto! ~Krog sebe se ozre in si izbere prostor pod staro 224 II | drevo si otare pot z obraza in zazeha, da se mu skoraj 225 II | prepiral z njo, že bolno in na smrt obsojeno. Z dna 226 II | ko je mogla še rohneti in razbijati nad njim. ~Mahoma 227 II | si jo naredil, s kostmi in kitami si jo sklenil, obudi 228 II | se izlije." ~Tona onemi in solze ji usahnejo. Do zdaj 229 II | koraka poleg nje, sopihajoč in šepajoč, z utripajočimi 230 II | ki vstaja v njeni duši. In to spoznanje ji prežene 231 II | dolgočasne travniške goslačice, in murni jim pripevajo, čričeč 232 II | desnica seže sunkoma po palici in udari z njo po tleh: ~Pa 233 II | Rad bi se iznebil vraga in mu ne pustim od hiše. Obljubi 234 II | poiščemo -- primernejše in bolj po volji. Ho, ne zmanjka 235 II | postrani izpod oka -- pod noge in po bokih, po napetih prsih, 236 II | ob ušesih, cvetočih licih in vabečih ustnicah. Požvižga 237 II | ustnicah. Požvižga priznavalno in se zasuka z gornjim telesom: 238 II | deklina, lepo si ustvarjena! In se loti golobičice... Pri 239 II | to šumno mesto, drobceno in sladko kot igrača. Puščoba 240 II | pogled, toploto obetajoč, in brhek fant, poslanec domovine -- 241 II | duša vzplapola v ljubezni in v vdanosti... O, Peter, 242 II | gospodarstvo, zanemarjeno in zadolženo. Sitnosti s sorodniki, 243 II | sorodniki, prepiri, tožbe in prodaja -- potem ženitev 244 II | Drozeg prevali nogo čez nogo in se ozre za delavci po travniku. 245 II | senco jih priveži, Martin, in priskoči malo, da se obrnete 246 II | ima na sina, srd na hčer; in vendar mu je težko pred 247 II | utrdilo mlado gospodarstvo in je zagorelo upanje, da se 248 II | bil lahko hvaležen ženi. In sam je kriv, da je bil prišel 249 II | na slučaj, celo na karte. In Neža je trpela poleg njega; 250 II | imel, po svoje rad imel, in kolikor je bilo zanjo prav; 251 II | ubranil žene; zato brezčutnost in odurnost. -- Hlastač si, 252 II | Hlastač si, Peter, požrešen in objesten. Pohlep te ima 253 II | Pohlep te ima za užitki in za življenjem, kakor da 254 II | ki ima oči kot dva čebra in želodec za orehovo lupino. 255 II | življenju, kolikor se da. -- In kaj, če se s Tržačanko urežeš? 256 II | kapelice na vasi, kričavo in otročje, kakor bi se moral 257 II | prepirati za svojo oblast in važnost. ~Drozeg plane kakor 258 II | Drozeg plane kakor iz spanja in si potisne slamnik na zatilnik. ~" 259 II | pokriža, zmrmra molitev in se ozira, če že prinašajo 260 II | Drozeg se upre ob palico in ob drevo ter se vzdigne 261 II | odlaganju se ji prsi vzpno in pleča zleknejo, krila ji 262 II | Katra?" ~Njene oči so rdeče in objokane, lica malo bleda, 263 II | komaj da pozdravi kosce in grabljice, ki se zbirajo 264 II | grabljice, ki se zbirajo in legajo v kolobarju okoli 265 II | pospravljanjem po jerbasu in s prtom, da skrije svoj 266 II | Od njega se ozre za Katro in oko se mu prebrisano zaiskri: ~" 267 II | da je prav zelo verjetna. In zdaj? Ni morda videti, kakor 268 II | Če je v razporu z njim in s Tono, ki mu nočeta napraviti 269 II | tako popolnoma pod sabo. In skrita želja ga ima, da 270 II | ga ima, da bi mu umazal in razžalil dekle, mu onečistil 271 II | razžalil dekle, mu onečistil in ponižal izvoljenko -- pred 272 II | ugriznil!" -- Pa se obrne in pomežikne nagajivo družbi: " 273 II | plane nenadoma pokonci in vrže žlico ob tla: ~"Tega 274 II | pasu, surovo jo zagrabi in pritisne k sebi, da zavrešči 275 II | ves obraz mu je spačen in razjeden od strupenega sovraštva... 276 II | sovraštva... Dekle se mu izvije in zajoka. Še zdaj se trudi, 277 II | vsega konec... ~Skloni se in pobere jerbas, pa ga vrže 278 II | jerbas, pa ga vrže zopet proč in zbeži skoz zelnik. ~Janez 279 II | pred očeta, dvigne roki in se hoče vreči nanj; a pogled 280 III| prišlo nekaj mladih divjakov in posestniških sinov, ki balinajo 281 III| balinajo ob cesti, bučno in kričavo, da jih je polna 282 III| Krogle zanaša v jarke in po cesti dol, Evgen jih 283 III| baterija steklenic. On pije in se zabava z gosti, zasleduje 284 III| igro, hvali, graja, smeši in svetuje, a tudi vstane in 285 III| in svetuje, a tudi vstane in gre razsojat ob prepirih 286 III| Mlad je med mladimi, vesel in glasen, časih kar razposajen. 287 III| poslušati njegove modre in šaljive, njegovo zabavljanje 288 III| šaljive, njegovo zabavljanje in tarnanje, bahanje in hvalisanje. 289 III| zabavljanje in tarnanje, bahanje in hvalisanje. Kakor bi se 290 III| poslani, da se ne premisli in ne omahne ob svojem skritem 291 III| žare, ko skače brižno sem in tja. Cigarete mu morajo 292 III| igralce, govori kot oni, resno in odločno, se prepira pri 293 III| ali pokuša pivo pri očetu in pri gostih; a previdno pazi, 294 III| si ga ne požene v glavo, in večkrat si požuga sam pri 295 III| strašno rad. Ponosen je nanj. In toliko ljubši so mu dijaki 296 III| vrstnik. Treplje ga po ramah in pritiska k sebi pa pripoveduje 297 III| pripoveduje vsem po vrsti in zaporedoma, kako imenitno 298 III| delavce je skuhala, o tržanih in gospodarju noče ničesar 299 III| ubijala." ~Evgen se prepira in kriči, tolče po mizi in 300 III| in kriči, tolče po mizi in grozi, da razbije vso posodo. 301 III| za ušesa, a fant je uren in ročen; zmerja jo in se zaganja 302 III| uren in ročen; zmerja jo in se zaganja vedno znova v 303 III| delavci so povečerjali in se razšli -- pridrdra nenadoma 304 III| pridrdra nenadoma koleselj in se ustavi pred gostilnico. 305 III| potreplje pokroviteljsko in nadaljuje z malo strožjim 306 III| se nagne vznak na stolu in pogleda v vežo: ~"Tona, 307 III| tišina; potem odgovor, rezek in nasajen: ~"Povej, da je 308 III| hudič, Rebec. Baba je hudič in pol! Pa saj si sam izkusil, 309 III| Rebec gleda v zadregi in premišljuje, ali je Drozeg 310 III| se nagne vznak na stolu in pogleda v vežo: ~"Hoj, Tona!" ~ 311 III| se oženil, se kesam... ~In družba spremlja. Tudi Rebec 312 III| pritajeno; nazadnje vstane in hoče v hišo: ~"Moram vendar 313 III| Rebec stopi tesno k njemu in ga pogleda strogo: ~"Drozeg, 314 III| šaliti. Resno mislim... in če sami hočete... Ali mi 315 III| Rebec se mu zahvaljuje in mu stiska roko; a obraz 316 III| Lepo mu je pri srcu in svečano, zadoščenje ga navdaja. -- 317 III| požuri, da izvrši povelje. In ko zagleda potem v kuhinjskem 318 III| spomni, pokliče dva dijaka in vlomi v shrambo, da je že 319 III| jestvin... ~Družba se gosti in pije; zaročenca se pa kar 320 III| kar ne moreta domeniti. In ko se čez dolgo prikažeta 321 III| ji je obraz, drži se trdo in pokonci, mladih tržanov 322 III| živi, Rebčevka! Bog te živi in pomnoži! Ampak -- pri otrocih, 323 III| obriše ustnice s predpasnikom in vpraša skoraj rezko: ~"Boste 324 III| ficka manj!" ~"Za enkrat? -- In pet tisoč kron? Pet tisoč?" 325 III| Rebca s pogledom od strani in zamahne z roko: "Nazadnje... 326 III| Rebec plane ves vesel in stiska Drozgu roko pa se 327 III| predpasnik grize med zobmi in gleda slepo v luč... ~Nezaupljivosti 328 III| Rebec ji stisne roko in jo pogleda toplo: ~"Le prinesi, 329 III| stopinj, Evgen pogleda v temo in sune očeta v bok: ~"Janez, 330 III| bliže. Z očmi pozdravi Rebca in se začudi očetu, ki mu prijazno 331 III| ki mu prijazno prikimava in ga vabi s kupico: ~"Le bliže, 332 III| Posade ga k mizi, Janez trka in pije oprezno. ~"Ti se pa 333 III| Ozira se na vse strani in išče v temi. ~"Ni je, ni 334 III| zaklad," se hohoče drugi. In stari se obrne zopet k sinu: ~"... 335 III| mize. Rebec se veselo muza in miglje Janezu, naj se ne 336 III| Tudi jaz ne, dragi moj!" -- In hipoma je Drozeg resen. 337 III| Pokliči Katro, Evgen!" ~In Evgen steče preko ceste. ~ 338 III| steklenicami pod pazduho in v predpasniku. ~Janezu se 339 III| Rebec ji razloži na kratko in ona je naenkrat v ognju: ~" 340 III| začno vsi naenkrat vpiti in razlagati, pregovarjati 341 III| razlagati, pregovarjati in prigovarjati, vneto, kakor 342 III| dovtip. Tona samo pogleda in konča prepir z mladino: ~" 343 III| Vidva z Janezom se vzameta in najameta karkoli za nekaj 344 III| bi se ubijali po hlevih in na polju? -- Pridi, Katra! 345 III| Fant objemlje njeno laket in jo vlači za seboj. Ona gleda 346 III| seboj. Ona gleda v stran in trga liste z grma. V temi 347 III| Potreplje ga po licih in se mu nasmehne, ki ga je 348 III| Pa zdrhti nenadoma in zajoka: "Pusti me, Janez! 349 III| seboj; obraz pa mu je temen in strog, kakor bi divjala 350 III| Trkanje s kozarci, smeh in bučno govorjenje se razlega 351 III| razigrani, kretnje nagle in široke. ~Miza je polna steklenic, 352 III| časih se obrne od svetlobe in išče v temi preko ceste; 353 III| sramežljiva, oči poveša in zlasti k Toni se boji pogledati. 354 III| Z nogo binglja pod mizo in roki prekriža tesno v naročju, 355 III| Tona jo strogo opazuje in se naenkrat nagne k njej. 356 III| Samo pustite me!" -- in steče v hišo. ~Drozeg pridržuje 357 III| zjoče! Jutri bo vse dobro." ~In sin voljno zopet séde, s 358 III| nasmehom se obrne k Toni in ji položi roko na ramo. ~" 359 III| potreben, žezla, Rebec; in vdovec si. Samo glej, da 360 III| nohte strigel! Hahaha..." -- In se okrene zopet k Janezu: " 361 III| roko si potegne preko čela in se obrne z malo kislo veselostjo 362 III| naslonjen z obema rokama in z brado na svojo palico, 363 III| telesom. Nadelan je že precej, in zdi se, kakor da ga hoče 364 III| neka skrita misel ga brzda in zavira, ga navdaja s tihim 365 III| se mu smejejo oči veselo in prekanjeno, ko pogledava 366 III| prekanjeno, ko pogledava tu in tam mežikujé na hčer in 367 III| in tam mežikujé na hčer in Rebca. ~Tona je razgreta, 368 III| razgreta, lica so ji rdeča in vroča od vznemirjenja; komolec 369 III| roko v suvajočih kretnjah in dopoveduje nekaj Rebcu, 370 III| morali," pravi ona mračno in potresava z nogo. ~"Kaj 371 III| hočete izplačati? Janeza in mene? Ali ne sleparite? 372 III| Jaz hočem vedeti, kako in kaj." ~Rebec tolaži: ~"Pustimo 373 III| zavrne ona rezko, gleda v tla in trese z nogo. "Ali ni to 374 III| že pojutrišnjem naveliča? In dom brez gospodinje... pa 375 III| Nekaj lukenj bi zamašili... in tvoja dota..." ~"Samo v 376 III| ljubi!" ošine kratko ženina in se zagleda zopet v luč. ~ 377 III| na semenj? Fant je čvrst in izkupiček bi bil dobršen! 378 III| križem v naročju, stopi sem in tja po cesti, prežec v temo, 379 III| nagubano, pol vprašujoč in pol grozeč mu je pogled: ~" 380 III| oni sune Janeza pod rebra in ga podraži: ~"Kje imaš punco, 381 III| roko natoči kozarec vina in ga srebajoč izpije. Briše 382 III| srebajoč izpije. Briše se in usekuje, razmotava in zlaga 383 III| se in usekuje, razmotava in zlaga svoj velikanski robec, 384 III| velikanski robec, pljuje vanj in se zopet briše, brki se 385 III| nasmeškom pogleduje Rebca in se natihem muza. Končno 386 III| zmečkanim robcem v dlani in pošepeta skrivnostno: ~" 387 III| premotimo. Jaz si priskrbim in vam posodim, da mi vpričo 388 III| Nagne se docela k njemu in mu pošepeče na uho: ~"Jaz 389 III| Jaz se oženim, Rebec... in priženim, Rebec! Zdaj poslušaj!" ~ 390 III| samo zamahne proti njemu in nadaljuje Rebcu: ~"Stvar 391 III| Drozeg tleskne z jezikom in pomežikne od strani: "Drobcena 392 III| Rebec! Danes je seveda močna in debela. Pa kaj bi tisto! 393 III| očmi, z napetimi žilami. In kar odleže mu, ko se začuje 394 III| em. ~Drozeg nataka sebi in njemu in zadovoljno pomežikuje: ~" 395 III| Drozeg nataka sebi in njemu in zadovoljno pomežikuje: ~" 396 III| še dosti gladkega obraza. In kar je glavno..." ~V tem 397 III| steklenica sfrči očetu mimo glave in se razleti ob železnem križu 398 III| izza mize, se pijano lovi in išče novega orožja, da bi 399 III| zapestja kakor v klešče in ga miri: ~"Ne nori, Janez! 400 III| hišo. Tona skoči z njega in vrže vajeti Martinu, ki 401 III| kruljavi! Otroke oslepariti in pognati domačijo s kakšno 402 III| prestrašen: ~"Tona, bodi pametna in pusti vendar! Kaj pa moreš?" ~ 403 III| Boji se, da zdivja še stari in navali na Tono. Mladi tržanje 404 III| mogli kaj pomagati. Le vrišč in šunder večajo. Martin brzda 405 III| se plaši. Kravji hlapec in svinjska dekla se muzata 406 III| kupico izprazni, se obliže in si obriše brke, malo bled, 407 III| da pojde spat. Vzdigne se in stopa proti veži, upirajoč 408 III| odgovarjati; pa se premisli in stopa mirno dalje. ~Janez 409 III| potisne Tono malo v stran in ji zajezi ploho psovk. Toplo 410 III| ploho psovk. Toplo ji govori in ji stiska roki. Ona se briše 411 III| roki. Ona se briše z robcem in diše težko od razburjenja, 412 III| Obrne se zopet k Čelharju in mu razlaga dalje o očetovih 413 III| okrene, zamahne s palico in zakliče preko vseh: ~"Martin! 414 III| napreženo! Peljemo se v trg. In ti Čelhar, sosed! Pridi 415 IV | IV Drozeg odpre oči in se ozre začudeno po steni 416 IV | se ozre začudeno po steni in po stropu, se dvigne na 417 IV | stropu, se dvigne na komolec in se okrene v izbo. Lice mu 418 IV | zgubana, a pogled je jasen in lehak. Z desnico seže po 419 IV | desnico seže po uro na omarici in se nenadno spomni: ~"Strela, 420 IV | odmeva še ropot v ušesih in zastorčki utripljejo nad 421 IV | zveni iz veže gor, srdit in prepirljiv, a dovolj oblasten, 422 IV | Drozeg skoči iz postelje in se zadívi svoji gibčnosti: ~" 423 IV | spoznanje splahneli čez noč in v zgibih gladko tečeta, 424 IV | gladko tečeta, brez bolečin in trganja. ~"Težak si, Peter, 425 IV | povijala... Šment, Peter..." ~In se zamisli v tiste čase... 426 IV | Pa se iztrže sanjam in stopi k oknu: ~"Martin! 427 IV | Evgenček! Hitro se obleci in teci po Martina, da napreže! 428 IV | napreže!" ~Deček je zaspan in glava mu je težka. Bolestno 429 IV | zobe si osnaži s ščetko in se obrije z večjo previdnostjo 430 IV | hodil snubit ves razrezan in razpraskan. Vesel smehljaj 431 IV | Evgen priteče zopet v sobo in poroča: ~Martina je poslala 432 IV | enajstih se Martin vrne iz trga in zvozi še zadnjo mrvo. -- 433 IV | Odpeljala se je bila z Rebcem; in zagrozila se je bila, da 434 IV | je nekaj zraslo med njim in starim, nekaj temnega, neznanega... 435 IV | nekaj temnega, neznanega... In zdajci so mu oči vse polne 436 IV | vlači..." ~Stari zarohni in zarobanti ves razjarjen, 437 IV | preklinjajoč vse babe v kuhinji in Tono z njimi in njih gobce 438 IV | kuhinji in Tono z njimi in njih gobce jezikave, opravljive... ~ 439 IV | avšo avšasto, kot je Tona in ta pakaža spodaj. Le brez 440 IV | drugače bo pri nas. Mir in red in snaga, pa nič prepirov. 441 IV | drugače bo pri nas. Mir in red in snaga, pa nič prepirov. 442 IV | je pijan, ves dan prespi; in ni ga moškega pri hiši, 443 IV | nekoga... Le ostani, Evgen, in priden bodi!" ~Nato ga pošlje 444 IV | Čelharju, naj on napreže in naj se napravi, da pojdeta, 445 IV | prikrevsa k njemu, prigovarja in pregovarja, izpodbija izgovore, 446 IV | ogla, rešeto solate v roki, in ostrmi za njim. Konj pekeče 447 IV | popravi udobno na sedežu in se ozre po polju in po travnikih: ~" 448 IV | sedežu in se ozre po polju in po travnikih: ~"Saj so že 449 IV | polagoma po klančku dol in puha dim iz ust. ~Sonce 450 IV | drevoredu jablan, hrušk in tepk; tu pa tam je kaka 451 IV | kaka češplja ali breskev. In na kraju, ob podolgovatem 452 IV | Drozgov pogled poišče kolodvor in zasleduje ob hribovju železniško 453 IV | progo s kamenitimi nasipi in globokimi zasekami v razpokanem 454 IV | čustvom prostosti, miru in zadoščenja, pričakovanja 455 IV | počaka v trgu Drozgov konj in da se odpelje Martin s Čelharjevim 456 IV | domov. A sosed nima miru in zopet sili v starega, naj 457 IV | posojila? Za pot bi imel in za življenje, za obadva 458 IV | kaj se mar bojiš Črnéčke in njenega odgovora? Kje je 459 IV | Kje je tvoje samo zaupanje in tvoja odločnost? Če je danes 460 IV | nenadni občutek neprijetnosti in negotovosti? Ali je samo 461 IV | Čelhar se obrne v stran in pljune izmed zob. S komolci 462 IV | se mu enakomerno ziblje in konj se ziblje ter oteplje 463 IV | videl." ~Star gospod, obrit in bled, obilnega gornjega 464 IV | kot bi ga držalo v tilniku in v sklepih. ~Drozeg prime 465 IV | Drozeg prime za vajeti in ustavi konja. ~"Bog daj, 466 IV | si v zadregi tare obraz in pogleda Čelharja: ~"Hm... 467 IV | bilo, požeruh! Mi trije in Žezlo... A, Čelhar? I, seveda! 468 IV | se namrdne oni brižno in obstane znova. "Par bržolic 469 IV | sta dva, se pa zmenita." ~"In pri 'Žezlu'? Dobiva, da 470 IV | svetuje z veliko važnostjo in mlaskne z jezikom: "Kopun 471 IV | tudi malo zanaša na družbo in na karte in se nadeja, da 472 IV | zanaša na družbo in na karte in se nadeja, da se posreči 473 IV | Stari pa je zrel za kot -- in ne za babo... Čelhar se 474 IV | Čelhar se obrne k Drozgu in švrkne z bičem mimo konja... ~" 475 IV | ko je za tri naročil in vse sam pojedel?... ~Hahaha..." 476 IV | salamenska, da ne gre drugače!... In slutnje ga obhajajo radi 477 IV | tesnobno čustvo ponižanja in razžaljenja. Tistih par 478 IV | dobi nazaj teh par stotakov in še Drozgovo seno povrhu? -- 479 IV | Kaj je to vredno "Ptička?" In še ženin hočeš biti. Zalosten 480 IV | Pregledal je po loncih in kozicah in si naročil kosilo 481 IV | je po loncih in kozicah in si naročil kosilo kakor 482 IV | lizal!" -- odbija zabavljice in dovtipe, zmerja soseda z 483 IV | zmerja soseda z nevoščljivci in skopuhi ter si privošči 484 IV | skledici kompota za nameček in posladkanje. ~"Zdaj pa, 485 IV | dobrega, verjemita meni in si naročita z mano vred -- 486 IV | da pride skrtačit kartice in mizo!" ~Drozeg je čisto 487 IV | potolažen, mirna mu je vest in lahka duša, skoraj radostno 488 IV | Tako sigurnega se čuti in odločnega: Oberem jih, pri 489 IV | Stopar -- ta bo gledal! In ko pride čas odhoda -- nobena 490 IV | Hvala lepa! Čast mi je bila in tako naprej... Ho, še smo " 491 IV | razvija malo dolgočasno in Drozeg je vesel: Še boljše, 492 IV | nekaj kibicev okoli, tržanov in uradnikov. Nizko igrajo, 493 IV | Nizko igrajo, brez ognja in strasti, skoraj avtomatično. 494 IV | sijajno zdravega obraza in belih las, v gizdavem žaketu 495 IV | belih las, v gizdavem žaketu in telovniku, opreza zdaj za 496 IV | telovniku, opreza zdaj za tem in zdaj za onim, ljubosummno 497 IV | na njegovo mesto. Dolgi in sloki Stopar stiska noge 498 IV | Stopar stiska noge pod stolom in se guglje enakomerno, žvekajoč 499 IV | zguban, a izmed gub mu bliska in preži dvoje črnih, bucikastih 500 IV | zdelo, da vidijo okoli ogla in skozi karto. Porenta igra