Chapter

 1 I  |  čašo sinu: ~"Na, pa prinesi zopet!" ~"In zame četrtinko, Evgen!"
 2 I  |    tenko izmed zob in vtakne zopet viržinko mednje. ~"Hm..."  "
 3 I  |     Pa umolkne in se zagleda zopet v temo. ~Katra prinese vino.
 4 I  |     odžene fanta in se obrne zopet k Čelharju: ~"Vas bi prosil,
 5 II |     Janez vzdihne in zastavi zopet grablje. Seno mu zašumi
 6 II | ravnodušno z rameni in začne zopet obračati, kakor bi ne pričakoval
 7 II |      ga po ustih in se obrne zopet k staremu: "Tako ste ga
 8 II |      ne zmanjka nam soli... ~Zopet se mu izgubi spomin... V
 9 II |  nama zaigra... Huj, bo Tona zopet piskala!" ~"Ti boš piskala,
10 II |    pobere jerbas, pa ga vrže zopet proč in zbeži skoz zelnik. ~
11 III|   skoraj spačiti od zadrege. Zopet se nagne vznak na stolu
12 III|   fantalinov poleg! Ti se že zopet derejo: ~Sem se oženil,
13 III|     drugi. In stari se obrne zopet k sinu: ~"... da si lazil
14 III|    vprašuje Tona. "Kaj imate zopet?" ~Rebec ji razloži na kratko
15 III|  ognju: ~"Kakšne komedije so zopet to? Kdo si je izmislil?
16 III|   vse dobro." ~In sin voljno zopet séde, s hrbtom se okrene
17 III|   Hahaha..." -- In se okrene zopet k Janezu: "Ampak -- tudi
18 III|  kratko ženina in se zagleda zopet v luč. ~Drozeg se važno
19 III|     robec, pljuje vanj in se zopet briše, brki se mu sprijemljejo
20 III|  druge posle..." -- Obrne se zopet k Čelharju in mu razlaga
21 IV |     izumrlo?" ~Evgen priteče zopet v sobo in poroča: ~Martina
22 IV |  domov. A sosed nima miru in zopet sili v starega, naj bi se
23 IV |        O, časa dosti, da nas zopet obereš, brutta bestia! Kaj
24 IV | pitna, da je kaj. ~Drozeg je zopet mirnejši. Ni mu poznati,
25 IV |    ozre po drugih: ~"Ali naj zopet izprežem? -- Lahko se peljeva
26 V  | pojočega in vriskajočega, pa zopet divjega in srditega, zmerjajočega
27 V  |   vednem pričakovanju, da te zopet udari kazen božja. Ali ni
28 V  |   peklu? ~Še dopoldne Drozgu zopet preskrbe duhovnika, ki ga
29 V  |  potrpežljivo čakanje, da ga zopet -- Bog pokliče... ~ ~