Chapter

 1 I  |       sem še gospodar ali nisem več gospodar? -- Počasi se prestopa
 2 I  |         je narodil, ko bi nihče več ne bil pričakoval kaj takega
 3 I  |        kar obležim, pa me ne bo več dol." ~Glavo obrne v stran,
 4 II |         je bila umolknila in ni več izpregovorila z njim. Zadeta
 5 II |         od hiše. Pozneje nikdar več. Česar ne zapravi oče, zapravi
 6 II |     vzame Katro, naj mu ne hodi več na misel domačija! Ona nima
 7 II |    dolgov na hiši! Sosedje itak več vedo o naših razmerah nego
 8 II |        bi ne pričakoval ničesar več. ~Tona gleda srepo za njim
 9 II |       Maričke očividno ne brani več tako odločno. Za ceno gospodarstva...
10 II |   zapravljati, lenariti. Sam se več ne spomni, kdaj je bil obupal,
11 II |    zanjo prav; bogve če bi bila več prenesla. ~Slutil si, da
12 II | prepričan, da si doigral, da ni več novega začetka zate. Tudi
13 II |       morda le za drobec. A čim več trenutkov ujameš, tem bolje
14 II |        naslednjem hipu se mu ni več zdela čisto nemogoča. Ob
15 III|     mora še odslužiti, se ne da več izkoriščati. Evgen pa je
16 III|         izgubljen. Ga ni mazila več..." ~Rebec hoče vstati,
17 IV |       se je bila, da se ne vrne več na dom, če res dobimo mačeho...
18 IV | izgubljati. ~Gostov se je nekaj več nabralo, med njimi par mladeničev,
19 IV |         in tako naprej ne sliši več. Slep in gluh je za okolico,
20 IV |        ne oberejo. Ali ne velja več tista: sreča v igri, nesreča
21 V  |   zašibe v obupu, da si ne more več predstavljati, kako bi mogel
22 V  |       duše v njem... bi ne bilo več -- očeta v njem... ~Odkar