Chapter

 1 I  |    jezi. Ali si še ni zaslužil morda nekoliko počitka? Ali ima
 2 I  |     vaje, srebrn dež za krčmo; morda -- no, zakaj ne, tudi karte
 3 I  |       nam že prinesle srečo -- morda se obrne in na mah je tu
 4 I  |        težavno... Pet tisoč... morda celo deset..." ~"Goldinarjev?"  "
 5 II |     Mrko zre na vekajočo hčer: morda je ravno njen obup kriv
 6 II |  prežene žalovanje, ki je bilo morda nehote pretirano; namesto
 7 II |   Prilika bi bila za trenutek, morda le za drobec. A čim več
 8 II |     zelo verjetna. In zdaj? Ni morda videti, kakor da se hoče
 9 II |           Obrne se za Katro: ~"Morda vam bo še žal, oče!" ~
10 III|      vesel. Prmejkuš, danes bi morda kdo dosegel kaj od mene." ~"
11 III|       bi bil dobršen! A, Tona? Morda tudi Poldeta, Miklavža,
12 IV | zamudil napovedani čas odhoda. Morda si domišljuje, da opustiš
13 IV |       Poženem kar na kolodvor? Morda še prav prideva." ~"K 'Avstrijskemu
14 IV |       skromnost. Pa se ne vozi morda v Trst za pustolovstvi?
15 IV |        Se pa vidimo po kosilu. Morda jih parkrat vržemo, kaj
16 IV |           Le pridite, Porenta, morda nama kaj ostane!" se smeje
17 IV |      od veselega zadovoljstva. Morda se tudi malo zanaša na družbo
18 IV |   namignil Stoparju: le pridi, morda si še danes podvojiš obresti!
19 IV | izgubil odločnost in zaupanje. Morda iz vsega skupaj nič ne bo... ~
20 IV |    kakšen bo odgovor. Pa nimaš morda, Peter, že končne odločitve
21 IV |           Hm... Peter! -- Nisi morda sam pomagal? -- V svojo
22 V  |   kajpa da. V tem boju bi bili morda ostali bratje celo na njeni