Chapter

 1 I  |        nebo za redkimi oblački: do konca košnje bo še vsaj
 2 I  |   odprta vrata pada pramen luči do vodnjaka. ~Dekla Katra pride
 3 I  |     Čelharja in se vleče trudno do svojega prostora. ~"No lepa
 4 I  |   izgube. In otroci: od Poldeta do Evgena. Sami izdatki. Ali
 5 I  |    priteče okoli ogla naravnost do očeta pa se ga oklene krog
 6 II |         za vasjo, raztezajoč se do gozdiča. Nekaj je že pokošenega
 7 II |         obračata seno, da bi se do večera posušilo in bi lahko
 8 II |        Rebcu? Ko bi mu bilo kaj do tebe, bi te vzel brez dote.
 9 II |            Ali mu je res toliko do Katre, da bi ne mogel izhajati
10 II | izgublja drdranje koles od hiše do hiše, dokler ne izgine voz
11 II |     onemi in solze ji usahnejo. Do zdaj se ni bila zavedala
12 II |         V ljudeh je spoštovanje do nove gospodarice. ~Drozeg
13 II |         zavreti. Niti slutil ni do danes, da še kaj takega
14 II |     bolj upravičen, pomagati si do gospodinje na ta način,
15 III|         z malo kislo veselostjo do mladeničev: "Pa zapojmo
16 III|     mizo mi morajo našteti, vse do krajcarja! Le pojdi, Rebec!
17 IV |       Tona je odšla na travnik. Do poldneva hočejo končati.
18 IV |       brutta bestia! Kaj pa boš do vlaka?" ~Drozeg si v zadregi
19 IV |      viržinko v levem kotu ust, do polovice zžvečeno. Porenta
20 IV |        gotovo -- veren igralec. Do Žezlovega fanatizma se ne
21 IV |        povzdigne klavrno pogled do Stoparja in iztegne roko
22 V  |         je prihajalo od slučaja do slučaja, brez tvoje volje,