Chapter

 1 I  |          zaslutil prošnjo. ~"Saj ste od Boga, ljudje krščanski!
 2 I  |         razžarjena od ognja. "Vi ste menda oslepeli, ko ne ločite
 3 I  |     svoje bolne noge. ~"Korenjak ste, Peter, kaj bi tožil?! Putika
 4 I  |       moži," se zdrami nagloma. "Ste slišal, sosed? Kaj bi vi
 5 I  | pobrskajte po svojih knjigah!" ~"Ste za poroka, sosed?" ~"To
 6 I  |            Brhko dekle, a?" ~"Vi ste ptiček, Drozeg!" ~Soseda
 7 I  |           Reč je tale, sosed: Vi ste bil dolgo tam ob morju.
 8 I  |       vas je nagnalo, zlomka, da ste pustil Trst in prišel že
 9 I  |      mora! Name lega sedmi. A vi ste mlad! Mladenič ste! Nekaj
10 I  |          A vi ste mlad! Mladenič ste! Nekaj vas je izpodneslo.
11 I  |          kotička v drugega. ~Ali ste vse spravili?" vpraša sosed
12 I  |        roko proti onemu: ~"Možak ste, Čelhar. Dajte mi roko,
13 I  |         pravi? Kdo pa pravi? Saj ste drugače pameten... Janez!? --
14 I  |         Drozeg tisti?... ~"O, vi ste ptiček, Drozeg!" ~"Seveda
15 II |       obregne z ramo obenj. "Saj ste še fant od fare. Hudimana,
16 II |     obrne zopet k staremu: "Tako ste ga naučili. Potuho dajati
17 II |        če se imaš s kom." ~"Zdaj ste jo uganili, 'Ptiček'. Samo
18 III|           Bog daj, Drozeg! Danes ste pa dobre volje, kakor vidim.
19 III|         ga Peter zveseli. "Danes ste zadel, Rebec. Danes sem
20 III|          poskoči vsa rdeča: ~"Če ste pijan, dedec, se ne silite
21 III|       grozeč mu je pogled: ~"Kaj ste imeli z mano?" ~"Mir daj,