| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 3 jata 1 jaz 44 je 649 jecljajoc 1 jedila 1 jedli 1 | Frequency [« »] ----- 738 se 684 in 649 je 335 v 326 da 269 bi | Alojz Kraigher Peter Drozeg IntraText - Concordances je |
Chapter
1 I | Tona," kliče v vežo, "kar je nalozenega, je treba danes 2 I | vežo, "kar je nalozenega, je treba danes spraviti. Pa 3 I | sanjari in premišlja. Če je treba, se vzdigne stokajoč, 4 I | hrbtom. Debela palica mu je opora, uglajena od dlani; 5 I | klopeh. ~Od zadnje zime je Drozeg vdovec. Preko šestdesetih 6 I | vdovec. Preko šestdesetih je, skoraj siv, malo zabuhlih 7 I | tam izletniki; ob nedeljah je življenja, da je kaj. -- ~ 8 I | nedeljah je življenja, da je kaj. -- ~Zadnji voz priškriplje 9 I | in jih dražijo. ~Drozeg je ravno povečerjal. Dvanajstletni 10 I | prvošolec na počitnicah, mu je bil prinesel kupo vina. 11 I | venomer! Aló k večerji! Vse je že na mizi." ~Razgreta v 12 I | zmrzne v skledah!" ~Preresen je njen obraz za sedemindvajset 13 I | nadleguje za denar. -- Janezu je namenjen dom, a za očetovo 14 I | ne poteza ravno. Odslužil je bil vojake, zdaj pa bi ponočeval 15 I | vasoval noč za nočjo. Zjutraj je po navadi skrokan, da ne 16 I | vesti svojih poslov. Stari je zato prisiljen, da se sam 17 I | jezil? ~Vrhu tega se mu je zadnje dni zazdelo, da se 18 I | kuhinjske dekle. Zalo dekle je, a ne prelahke nravi -- 19 I | Tretji sin, Miklavž, je pri vojakih. -- Najmlajši, 20 I | Najmlajši, Evgenček, je ljubljenec očetov; ne samo 21 I | očetov; ne samo zato, ker je najnežnejši, najbolj gosposki; 22 I | že samo dejstvo, da se mu je narodil, ko bi nihče več 23 I | letih druge med otroki, jo je bil prav rad imel; a zadnje 24 I | rad imel; a zadnje čase je med njima vojno stanje. 25 I | kako drugače odračunal, saj je itak najbrz malo preneroden 26 I | skoraj štirideset! Vdovec je, otroke ima! To niso kake 27 I | dekliške muhe. Kakšna strela je treščila v deklino? -- Na 28 I | hčerke rad znebi. Vzela si je bila preveč oblasti. Ali 29 I | ali kart? Že prej se ga je rad nasrkal. Odkar je ovdovel, 30 I | ga je rad nasrkal. Odkar je ovdovel, se pa še bolj vdaja 31 I | vinskemu omamljanju; kakor da je v njem največji užitek, 32 I | varuštva. Zato ni čudno, da je zakipelo ogorčenje iz njega, 33 I | zlasti Tona: kakor da se je na pamet naučila materinih 34 I | bi zahteval zet -- to mu je nemogoče. Za ušesi se popraska 35 I | predstavljajo negode? Koliko je samo požrla ženina bolezen? 36 I | toliko vrsto let? Za Evgena je treba plačevati v mestu. ~ 37 I | parkrat na leto se zgodi. Saj je časih, posebno prejšnja 38 I | kartami. O, lepih denarcev je že pričaral tu in tam v 39 I | kvartopirska strast, da si jo je hudič izmislil! Marsikak 40 I | otroci? Ali misli Tona, da je kar tako: tiste tisočake 41 I | krščanski, ne pozabite, da je Drozeg že začel z dolgovi! 42 I | resnično; ampak -- poprav je bilo treba spred in zad, 43 I | in zad, na vsakem koncu je kaj manjkalo. ~Prezidala 44 I | morali biti novi, shramb je bilo treba za žito in koruzo, 45 I | za gostilnico. Vse to pa je veljalo denarce. In kaj 46 I | denarce. In kaj si mislite, da je z varčevanjem kar tako? 47 I | obresti, brez amortizacije, je težka reč. Pa pridejo neprilike 48 I | morda se obrne in na mah je tu drobiža kot pečká... 49 I | vrag te daj, odkod? Kar je bilo v gozdu zrelega, je 50 I | je bilo v gozdu zrelega, je že davno padlo pod sekiro. 51 I | kraja? Hudimani, koliko pa je še prostega intabulacij? 52 I | zdaj še ni mogoče. Ne gre, je ustanovljeno, in -- amen! -- ~ 53 I | nameri proti kuhinji. Mrak se je bil že zgostil, Petrove 54 I | gledal! Zlasti na večer je neprijetno. -- V kuhinji 55 I | plašno. ~"Hm -- tebi bi je že nagnal." -- Na licih 56 I | krohočejo od zadovoljnosti: Kako je hitro razumela! Strokovnjaško 57 I | pretkano: Janez ne zataji, da je -- "Ptičkov" sin! -- Misel 58 I | ustavi spotoma. O, Peter je bil od mladih nog možak! 59 I | nog možak! V ljudski šoli je bilo že očito njegovim součencem, 60 I | očito njegovim součencem, da je drozeg ptič. In Drozeg je 61 I | je drozeg ptič. In Drozeg je bil ponosen na priimek. -- ~" 62 I | neumite piskre in posodo. "To je že od celega tedna, a? Zvečer 63 I | za pomivanje, kakopa, ko je treba vasovati! Luč palite 64 I | Luč palite ob osmih, ko je še skoraj dan in niste ravno 65 I | obritih, gladkih lic; brada mu je ustvarjena ostro kot zagozda. ~" 66 I | dal za varuha. Dobro ga je nagnil." -- Stoje izpije 67 I | Peter, kaj bi tožil?! Putika je vaš penzion!" ~"Lep penzion!" 68 I | pričakujoče v svečo, ki jo je bil prinesel Evgen. Ta se 69 I | uganjajo samo norčije. Vrišč je, kakor bi imeli ples v skednju. 70 I | ubogaj, Evgenček!" ~"Saj je Tona tam." ~"Tona je v kuhinji, 71 I | Saj je Tona tam." ~"Tona je v kuhinji, ne slišiš? Zdaj 72 I | izdatki. Ali misli Tona, da je kar tako?" ~"Pa naj počakata 73 I | Lakomnež -- pa sila! Ali je lakomen na Tono, ali je 74 I | je lakomen na Tono, ali je lakomen na doto?" ~Čelhar 75 I | Bežite, bežite! Sv'et je kaj poceni." ~"Odvetniku 76 I | poceni." ~"Odvetniku ga je treba plačati." ~"Ko bi 77 I | Ko bi bil vsaj dober, pa je prazen. Beseda, da se iznebim 78 I | Sv'et ni svét, svéta je pomoč." ~"Kako naj vam pomagam, 79 I | pomagaj, dedec; sam veš kaj ti je storiti!... ~Iz kuhinje 80 I | storiti!... ~Iz kuhinje je čuti tu in tam ropot posode, 81 I | delavcev, vrišč žensk. Tema je nastala, ki jo zvezde dražijo 82 I | kupice. Drozeg zapazi, da je tudi njegova prazna. ~"Še 83 I | kašljanjem izpregovori: ~"Reč je tale, sosed: Vi ste bil 84 I | Človek bi pozabil, tako je daleč. No... pa so spomini... 85 I | proti sosedu: ~"A kaj vas je nagnalo, zlomka, da ste 86 I | domov počivat? Kupčija vam je nesla in mesto je nazadnje 87 I | Kupčija vam je nesla in mesto je nazadnje vendar mesto." ~" 88 I | Mladenič ste! Nekaj vas je izpodneslo. Ali vas je okrcala 89 I | vas je izpodneslo. Ali vas je okrcala financa? Sosed? 90 I | pa sem si mislil: drobiža je že nekaj tu; dovolj bo za 91 I | Drozeg in dobro se mu zdi, da je ugnal soseda v zadrego. " 92 I | nerodno, Čelhar! Nevoščljivost je v ljudeh, saj vemo. Ampak -- 93 I | prejšnjega pomenka -- in Drozgu je malo ugodnejše. ~"Spomladi 94 I | malo ugodnejše. ~"Spomladi je bila tu -- mimogrede -- 95 I | tu -- mimogrede -- romala je na Višarje -- tudi z vami 96 I | na Višarje -- tudi z vami je govorila..." ~"E -- vi mislite 97 I | njenega sina sem poznal. Agent je ali kaj." ~"Agent pri Assicurazioni 98 I | nenaravno zleknejo, pogled mu je nekam čudno kalen. ~"Bila 99 I | nekam čudno kalen. ~"Bila je torej vas obiskat? Jaz sem 100 I | kje so tisti časi?... Bila je majhna, drobcena; zdaj je 101 I | je majhna, drobcena; zdaj je debela in močna. No, tudi 102 I | kaj ne razumeta. Iz cerkve je bil izstopil ali kaj. Brezverec 103 I | izstopil ali kaj. Brezverec je. In v divjem zakonu živi." ~ 104 I | meglene in odsotne. ~"Tako je pravila. Hotela je, da bi 105 I | Tako je pravila. Hotela je, da bi šel z njo na božjo 106 I | skoraj malo plašno. ~"Saj vam je res sila. Mislite, da je 107 I | je res sila. Mislite, da je ljudem prijetno? Prevzetnost 108 I | Čelhar vas še danes kupi, če je treba, z vso vašo beračijo." ~" 109 I | bilo res kaj treba... Menda je dolgov na bajti, da se mora 110 I | jo cenil?" ~"Hm... to pa je težavno... Pet tisoč... 111 I | in pogleda v temo. "Stara je že gotovo petdeset. Jaz 112 I | povesi. ~"Tona pojde. Janez je še mlad. In če se kdaj oženi, 113 I | namenil. A negodi ne diši -- je vrag z mladino!... Sočna 114 I | samo kima. ~"Denarja nam je treba. Tu in tam so luknje, 115 I | In če Tona pojde -- kje je gospodinja? Kje sem jaz 116 I | imel v bolezni?" ~Čelhar je končno premagal začudenost: ~" 117 I | šepne na uho: ~"Oče, Janez je za skednjem s Katro. Ona 118 I | brado: ~"E -- za prvikrat je bolje, da greste sami. Ne?" ~ 119 I | taročič!" ~Kakor prenovljen je, ves navdušen za ponočevanje. 120 I | za ponočevanje. Skrb mu je izbrisana z obraza, živahno 121 I | Drozeg ima srečo, po vrsti mu je karta dobra. ~"Čakajta, 122 I | posreči najina kupčija? Če je stara s sinom še navzkriž, 123 I | Grega, sem s pagatom! Tako je, vidiš! Kaj pa natezaš uhlja 124 I | Drozgom in Črnéčko. Njen sin je nezakonski. Pa ni nazadnje 125 II | II Zadnji travnik je na vrsti za kositev, tik 126 II | raztezajoč se do gozdiča. Nekaj je že pokošenega in suhega. ~ 127 II | nakladajo na voz. Vroče je, soparen vzduh megli pogled 128 II | drugem koncu travnika, ki je bil šele davi pokosen. Pridno 129 II | in razgube v vejevju; eno je še videti v vršičku smreke. 130 II | in čmernim pogledom. ~On je lep mladenič, gladkih lic 131 II | ji doto štejejo; zato mu je tudi prigovarjala, naj bi 132 II | tisočakov k hiši. On pa je bil zarjul nad njo: "Ali 133 II | odkoder hočeš!" -- Stresalo ga je od jeze, da bi se moral 134 II | prav nič mikala. In dodal je bil hudobno: "Čemu se neki 135 II | s štirimi otroki! Ali ti je že tako odreklo?" -- Tona 136 II | že tako odreklo?" -- Tona je bila umolknila in ni več 137 II | izpregovorila z njim. Zadeta je bila v živo. -- Rebec je 138 II | je bila v živo. -- Rebec je bil že tretji njenih izvoljencev. 139 II | njenih izvoljencev. Najprej je bila imela bogatega mladeniča 140 II | mladeniča iz sosednje fare. Bil je skromen, malo slaboten fant, 141 II | pohlevnost in bojazljivost ji je ugajala. Vleklo se je razmerje 142 II | ji je ugajala. Vleklo se je razmerje dolga leta; nekega 143 II | strela iz jasnega novica, da je na oklicih -- z drugo. -- 144 II | Idilično sanjarjenje jo je prevaralo, zato si je zaželela 145 II | jo je prevaralo, zato si je zaželela zdaj strasti. Med 146 II | ki so prihajali iz trga, je bil tudi sodni oficial, 147 II | lahkomiseln veseljak. ~Poigrati se je hotel malo s Tono, nedolžno 148 II | ni za njo. Ona pa se mu je vrgla krog vratu, da jo 149 II | vrgla krog vratu, da jo je moral skoraj brzdati. Bil 150 II | moral skoraj brzdati. Bil je že zaročen in je čakal samo 151 II | brzdati. Bil je že zaročen in je čakal samo premeščenja, 152 II | premeščenja, da se poroči. Tona je vedela za to; a zaprla se 153 II | vedela za to; a zaprla se je vsem pomislekom in sanjala 154 II | Oficialova poštenost jo je obvarovala hudega. -- Ko 155 II | obvarovala hudega. -- Ko je odšel, ni obupavala kot 156 II | kot za prvim. Počasi se je pomirila in začela trezno 157 II | svojo bodočnost. Slučajno je spoznala Rebca. Resni mož 158 II | spoznala Rebca. Resni mož ji je ugajal tudi po zunanjosti 159 II | tudi po zunanjosti Prišel je parkrat k njim, razložil 160 II | pogledat njegovo deco. Tona je resnično ukrenila, da se 161 II | resnično ukrenila, da se je mogla -- kakor mimogrede -- 162 II | ljubeznipolnih materinskih rok, jo je tako navdušil, da je v hipu 163 II | jo je tako navdušil, da je v hipu dozorel njen sklep. 164 II | razmere; posebno zoprna ji je postala zadnje čase krčma 165 II | in sitni gostje. Zato se je kar na tihem zaročila z 166 II | zaročila z Rebcem. Silila je vanj, dokler ji ni priznal, 167 II | očistiti bremen. In sklenila je, da bo terjala od očeta 168 II | izplačilo svoje dote. Želela je, da ne pride praznih rok 169 II | gospodinjo k Rebcu; in hrepenela je po mirnem in urejenem življenju 170 II | denarja; a obljubiti ji je moral, da ne odneha pred 171 II | njo vred trd. Ustrašila ga je celo: ~"Zdaj je še čas, 172 II | Ustrašila ga je celo: ~"Zdaj je še čas, da kaj dobim od 173 II | štacunarjevo Maričko, ji je prišla kot nalašč. Zavzela 174 II | prišla kot nalašč. Zavzela se je zanjo z vso odločnostjo. 175 II | z vso odločnostjo. Tu pa je bila naletela na odpor pri 176 II | gladkih Katrinih lic, ki jih je bil božal sinoči, ko se 177 II | bil božal sinoči, ko se mu je pritoževala zoper očeta 178 II | tam za skednjem. Premalo je spočit, ker je bil še na 179 II | Premalo je spočit, ker je bil še na vasi s fanti in 180 II | bil še na vasi s fanti in je bil potem, ko se je malo 181 II | fanti in je bil potem, ko se je malo vinjen vrnil, zasledoval 182 II | ušla v posebno sobo, kjer je oče še kvartal. ~Vest mu 183 II | oče še kvartal. ~Vest mu je nekam težka... Ali mu je 184 II | je nekam težka... Ali mu je res toliko do Katre, da 185 II | izhajati brez nje? Ponoči je bil jezen nanjo, in že večkrat 186 II | jezen nanjo, in že večkrat je bil jezen, ker se ni hotela 187 II | so ji kretnje. Pogled ji je srdit, usta trdo stisnjena. ~ 188 II | Vprašaj Čelharja, koliko je dolgov na hiši! Sosedje 189 II | Zdaj bi bil ravno čas. Oče je v zadregi, ker mora meni 190 II | Janez grabi malomarno. Tona je vsa rdeča od vzhičenja. ~" 191 II | prestraši sestra. "Kdo ti je to natvezel?" ~"Nihče. To 192 II | Nihče. To pa vem, da je vsega sposoben. Gospodinje 193 II | še ne ve, kaj bi; vendar je malo zadovoljnejša, nego 194 II | malo zadovoljnejša, nego je bila pred razgovorom. Brat 195 II | ceno gospodarstva... Ali se je kaj sprl s Katro? -- Škodoželjno 196 II | zahrešči čez travnik: ~"Južina je tu. L'es pridi, kdor je 197 II | je tu. L'es pridi, kdor je žejen, kdor je lačen!" ~ 198 II | pridi, kdor je žejen, kdor je lačen!" ~Drozeg sam je prišepal 199 II | kdor je lačen!" ~Drozeg sam je prišepal skozi zelnik in 200 II | preko njih. A dobre volje je in šale zbija z delavci. ~ 201 II | pa z babami norel." ~Ali je to hči? Ali je rajnka žena? -- 202 II | norel." ~Ali je to hči? Ali je rajnka žena? -- Drozeg je 203 II | je rajnka žena? -- Drozeg je potuhnjen, čisto posinjel 204 II | potuhnjen, čisto posinjel mu je obraz. Kadar se spravi Tona 205 II | hčeri psovke. ~Evgen, ki je bil prišel hitro za očetom, 206 II | razposajen graščak, to vas je briga. Z vsako avšo avšasto 207 II | vas bodi, če še veste, kaj je sram! Sinove imate za ženitev, 208 II | malo bojazljivo, saj se je prvikrat postavil zoper 209 II | predrzni! No stara stvar je: jabolko ne pade daleč od 210 II | šobasto, ves rdeč sramu, da ga je sestra udarila. ~"Ali se 211 II | dobi. Tona ni za kmeta, je za mesarskega teleta. Tresoč 212 II | obrne ona v stran; obraz ji je ves napet od rdečice, potne 213 II | palico. Evgenov nastop mu je bil skoraj čaroma zrahljal 214 II | strahopetnosti. "Premalokrat te je našeškala, zato si taka 215 II | ezljasta. Potuha? Vidiš, to je bila potuha! Samo ti si 216 II | pravici ali ne: kikljica je imela prav. -- Ti pokora 217 II | izbijem. Rad bi vedel, kdo je gospodar pri hiši. Kakšen 218 II | samega obide zadoščenje, ker je končno premagal bedasto 219 II | poiščem gospodinje." ~Evgen je bil izginil v gozdiček. 220 II | Nežo vidi v spominu, ko se je zadnjikrat prepiral z njo, 221 II | ga tudi ona ni imela, ko je mogla še rohneti in razbijati 222 II | najobupnejše se vede Tona. Njemu pa je mrzlo v srcu. Mrko zre na 223 II | na vekajočo hčer: morda je ravno njen obup kriv njegovega 224 II | hoče pokazati ljudem, kako je samo njo prijela materina 225 II | trohe žalosti za ženo, da je najbrže celo vesel, ker 226 II | najbrže celo vesel, ker se je rešil jeroba? -- Sovražnost 227 II | žalost? Saj verjamemo, da ti je hudo. Čim hujša je nevihta, 228 II | da ti je hudo. Čim hujša je nevihta, hitreje se izlije." ~ 229 II | bojih staršev. Bila jih je zmerom vajena, zato so se 230 II | vsakdanje nujni, da jih je komaj opazila. Šele v tem 231 II | trenutku jo obide čustvo, da je orožje posmrtne materine 232 II | ji prežene žalovanje, ki je bilo morda nehote pretirano; 233 II | neugodnost ga obide. ~To je kazen, Peter, ker si se 234 II | slutnjo, tu imaš gotovost: hči je nastopila dediščino po rajnici. ~ 235 II | dediščino po rajnici. ~Tona je zaostala. Njeno trobentajoče 236 II | poveljujoč pogled. V ljudeh je spoštovanje do nove gospodarice. ~ 237 II | Samodrštva ni dosegel. Tam je, kot je bil poprej: v boju 238 II | ni dosegel. Tam je, kot je bil poprej: v boju zoper 239 II | neba. Senca pod drevesom je malo redka. Drozeg si popravi 240 II | mu sili iz kože, sapa mu je vedno bolj pekoča, dremavica 241 II | udari z njo po tleh: ~Pa je smešna pamet to. Rad bi 242 II | Obljubi doto, izplačal je tako ne boš. Odkod? ~A koj 243 II | pretkan usmev krog ust: ~Treba je kričati, da ne gre brez 244 II | izgubi spomin... V Trstu je, trgovski hlapec. Čvrst 245 II | sladko kot igrača. Puščoba je med tujci, samota, domotožje. 246 II | domotožje. Za domač pozdrav je že hvaležen človek. Občudujoč 247 II | delavci po travniku. Hlapec se je ravno vrnil s konji, da 248 II | srd na hčer; in vendar mu je težko pred obema. Ali je 249 II | je težko pred obema. Ali je v krivici pred obema? Oče 250 II | vzdih iz prsi. Tesno mu je, da se mora prekobaliti 251 II | ni v pravici. Tudi z njo je bil doživel mnogo lepega. 252 II | mnogo lepega. Življenje je preživel z njo. Navdušenje 253 II | ob prvih uspehih, ko se je utrdilo mlado gospodarstvo 254 II | utrdilo mlado gospodarstvo in je zagorelo upanje, da se otrese 255 II | dokler so bili majhni. Z leti je njih mikavnost vedno bolj 256 II | bolj minevala, a postajalo je tudi življenje trše. No, 257 II | življenje trše. No, Evgen je še danes miljenec očetov; 258 II | lahko hvaležen ženi. In sam je kriv, da je bil prišel z 259 II | ženi. In sam je kriv, da je bil prišel z njo tako navzkriž. 260 II | tako navzkriž. Delavnost ga je bila popustila, začel je 261 II | je bila popustila, začel je veseljačiti, zapravljati, 262 II | Sam se več ne spomni, kdaj je bil obupal, da se še izkoplje 263 II | zavedal tega obupa. Prišlo je bilo samo ob sebi; začel 264 II | bilo samo ob sebi; začel se je bil zanašati na srečo, na 265 II | celo na karte. In Neža je trpela poleg njega; ona 266 II | bi ne bila obupala... Kaj je v primeri s tem tržaški 267 II | zadnje čase venomer? -- Greh je, Peter: niti ene solze ti 268 II | svoje rad imel, in kolikor je bilo zanjo prav; bogve če 269 II | lupino. Samo za trenutek ti je še, za drobec enega trenutka. 270 II | s Tržačanko urežeš? Res je bila prišla, s pobožno mislijo 271 II | prišla, s pobožno mislijo je bila prišla. Ti pa si se 272 II | si jo sploh razumel, kako je mislila? -- ~Poldan zazvoni. 273 II | zasvetijo oči: ~"Ali ti je vroče, Katra? Si prinesla 274 II | sem tako namenjen, dobro je. Tona se že unese -- kaj 275 II | ponujati? Katra, vidiš, to je jagodica, da bi človek ugriznil!" ~" 276 II | Ah --" pravi Reza, "ta je lepa! Takile so dedci: davi 277 II | Takile so dedci: davi me je snubil, zdaj je že nezvest. 278 II | davi me je snubil, zdaj je že nezvest. Katra bi dišala ' 279 II | pogledom oplazi Janeza, ki je zardel povesil glavo: ~" 280 II | njegovem starem. Ponoči mu je bila prišla misel, bogve 281 II | misel, bogve odkod, da se je zasmejal nad njo. Dopoldne 282 II | zasmejal nad njo. Dopoldne jo je bil povedal Toni -- kar 283 II | nastopu očeta s sestro pa mu je bilo mahoma očito, da je 284 II | je bilo mahoma očito, da je prav zelo verjetna. In zdaj? 285 II | spreti z njim? Zakaj? Če je v razporu z njim in s Tono, 286 II | nočeta napraviti po volji, je toliko bolj upravičen, pomagati 287 II | strani. ~V Drozgovih očeh je sto hudičkov. Ves ponosen 288 II | sto hudičkov. Ves ponosen je, da ima sina tako popolnoma 289 II | pred vsem svetom... Ali mu je ne bi priskutil na ta način? 290 II | zate? Kaj bi s tabo Katra? Je pa Drozeg vse drug fant! 291 II | ljubeznivost iz oči; ves obraz mu je spačen in razjeden od strupenega 292 II | bi ne pokazala obupa, ki je v njej. Preponosna je, da 293 II | ki je v njej. Preponosna je, da bi priznala, kako je 294 II | je, da bi priznala, kako je vsega konec... vsega konec... ~ 295 III| popoldne popiva Drozeg. Iz trga je prišlo nekaj mladih divjakov 296 III| bučno in kričavo, da jih je polna vas. Kosajo se v zbijanju. ~ 297 III| jih lovi. -- Pred Drozgom je razvrščena po mizi že cela 298 III| dvomljive "punte". Mlad je med mladimi, vesel in glasen, 299 III| morebitnega kesanja. Razveselil se je bil teh pobičev, kakor bi 300 III| skritem cilju. ~Za strežnika je samo Evgen. Tona se ne prikaže 301 III| trdovratno brani, češ da je najeta samo za kuhinjo, 302 III| več izkoriščati. Evgen pa je ves razvnet krčmarskega 303 III| ljubosumno za stranko, ki mu je milejša. Tudi natoči si 304 III| Ko se mu zazdi, da mu je pogled že malo moten pri 305 III| ima strašno rad. Ponosen je nanj. In toliko ljubši so 306 III| zaporedoma, kako imenitno je zafrknil Tono... ~Zvečer 307 III| zafrknil Tono... ~Zvečer je zmeda zaradi večerje. Gostje 308 III| noče kuhati. Za delavce je skuhala, o tržanih in gospodarju 309 III| Tona bi ga za ušesa, a fant je uren in ročen; zmerja jo 310 III| prsih. Hčerina divjost mu je dokaz, da je za enkrat zmagovalec. 311 III| divjost mu je dokaz, da je za enkrat zmagovalec. Zato 312 III| prigovarja hudomušno. "Tudi pivo je redilno. Pravijo, da je 313 III| je redilno. Pravijo, da je mogoče živeti samo od piva. 314 III| ne primem za besedo: Ali je Tona v hiši?" ~"V hiši, 315 III| sumljivo po navzočih. Bil je po opravkih v trgu, kjer 316 III| po opravkih v trgu, kjer je seveda tudi nekaj pil; vendar 317 III| Tona! Hitro ven, tvoj mož je zunaj." ~"Tiho, smrkavec, 318 III| in nasajen: ~"Povej, da je ista pot iz hiše kakor vanjo! 319 III| draži Drozeg, "zdaj pa je videti, kakor bi bil že 320 III| bil že res njen mož. Če je že surova s tabo, potem 321 III| bi jo bil ukrotil... Baba je hudič, Rebec. Baba je hudič 322 III| Baba je hudič, Rebec. Baba je hudič in pol! Pa saj si 323 III| zadregi in premišljuje, ali je Drozeg že popolnoma pijan 324 III| Rebec, ne kraljico." ~Rebec je vedno bolj v zadregi, obraz 325 III| stiska roko; a obraz mu je vseeno spačen. -- Lepo mu 326 III| vseeno spačen. -- Lepo mu je pri srcu in svečano, zadoščenje 327 III| bomo svatovali." ~Evgen je malo razočaran, da se je 328 III| je malo razočaran, da se je oče radi Tone kar tako na 329 III| dijaka in vlomi v shrambo, da je že čez trenutek miza polna 330 III| pod predpasnikom; malo jo je sram, ker ni oblečena za 331 III| oblečena za tujce. Strog ji je obraz, drži se trdo in pokonci, 332 III| igra prežeča grožnja, da je pripravljena tudi na obrambo. ~ 333 III| da bodo dečki; za dekleta je prehude sorte." ~Vse križem 334 III| nevesto; fantje zapojo; Rebec je ves blažen. A Toni ni za 335 III| ona zahvali očetu. Nevesta je razburjena, predpasnik grize 336 III| prav premagati, prehitro je prišla ta izprememba. Zdi 337 III| račun." ~"Zakaj na tvoj? Oče je naročil," ga zavrne ona 338 III| naprej... ~Od sadovnjaka sem je slišati čez cesto par stopinj, 339 III| stisne kozarec v roko: ~"Res je, Janez, trči! Tona je šla 340 III| Res je, Janez, trči! Tona je šla po refoška." ~Posade 341 III| prekanjenimi očmi. "Ali se mi je sanjalo? Vse se mi je zdelo, 342 III| mi je sanjalo? Vse se mi je zdelo, da si nekaj lazil 343 III| strani in išče v temi. ~"Ni je, ni je, oče, nič ne iščite!" 344 III| išče v temi. ~"Ni je, ni je, oče, nič ne iščite!" se 345 III| naj se ne razburja, saj je vse le šala. ~"Oh, 'Ptiček' 346 III| izbrano! -- Janez? Zdaj je čas. Danes sem pri volji. 347 III| naivno naokoli. "Katro? Katro je izbral? Našo kuhinjsko? 348 III| Katra. Saprment, še meni je ugajala... Torej Katro, 349 III| Pesti so mu napete, obraz je mrk, srdit: ~"Jaz se ne 350 III| dragi moj!" -- In hipoma je Drozeg resen. Srep mu je 351 III| je Drozeg resen. Srep mu je pogled, glas poveljujoč, 352 III| razloži na kratko in ona je naenkrat v ognju: ~"Kakšne 353 III| komedije so zopet to? Kdo si je izmislil? Ta je prazna. 354 III| Kdo si je izmislil? Ta je prazna. Kaj bo Janez s Katro, 355 III| Kaj bo Janez s Katro, ki je revna kakor lahov koš? Kdo 356 III| Kdo bi bil na domu? Saj je še Miklavž tu. Evgen nam 357 III| Tona pa naj le gre! Ona je samo zase... ~Sitnica hudobna... 358 III| na očeh se ji pozna, da je jokala. ~Janez pristopi 359 III| in se mu nasmehne, ki ga je malo sram, da se je stiskal 360 III| ki ga je malo sram, da se je stiskal k dekli. ~Katra 361 III| njemu, a ga ne pogleda; malo je začudena: saj sva se že 362 III| Prej sva se dogovorila, oče je zadovoljen... Kar pojdiva!" ~ 363 III| jo za seboj; obraz pa mu je temen in strog, kakor bi 364 III| prostorček pod objemajočo murvo je ves živ veselja, obrazi 365 III| kretnje nagle in široke. ~Miza je polna steklenic, prt polit, 366 III| rdeč od refoška. Edino Tona je resnejša; časih se obrne 367 III| temi preko ceste; pogled ji je sovražen. ~Janez stopa zmerom 368 III| Janeza pa mi le drži! Ves je 'Ptičkov', to ti rečem. 369 III| kozarec, Janez!" ~Katra je sramežljiva, oči poveša 370 III| naenkrat nagne k njej. Glas ji je razdražen, da jo vsi pogledajo: ~" 371 III| ne dobi posestva?" ~Katra je vsa prestrašena. Usta se 372 III| Vzame ga, seveda! Njej je za posestvo!? Saj ne omedleva 373 III| čestitam, da boš moj svak. Baba je hudič." ~"Hahaha..." se 374 III| rekel? Ampak -- kupčija je narejena, Rebec. Da se ne 375 III| jako zadovoljen, Drozeg, da je tako naneslo danes." ~S 376 III| Janezu: "Ampak -- tudi Katra je ženska, Janez. Kako si rekel: 377 III| Janez. Kako si rekel: baba je hudič?" ~"Zato nas pa zapelje, 378 III| gorenjim telesom. Nadelan je že precej, in zdi se, kakor 379 III| na hčer in Rebca. ~Tona je razgreta, lica so ji rdeča 380 III| more prav verjeti. ~"Ali je Martin doma?" jo vpraša 381 III| jezno. "Tudi tale otročad mi je napoti." ~"Zakaj napoti?" 382 III| udobrovoljili očeta, da nama je dovolil..." ~"Dogovoriti 383 III| se zabava z Janezom, da je dolenje omizje skoraj ločeno; 384 III| omizje skoraj ločeno; Evgen je bil izginil v hišo. Tona 385 III| Pustimo to za danes, Tona! Saj je še dosti časa. Pozno je, 386 III| je še dosti časa. Pozno je, jaz moram kar odriniti. 387 III| oslarija: Janez s Katro, ki se je že pojutrišnjem naveliča? 388 III| gospodarja? Kje more oče?" ~"Oče je še orjak, Tona!" pravi Rebec. 389 III| takoj pri volji." ~Rebec je zamišljen, Drozeg se samo 390 III| Janeza -- na semenj? Fant je čvrst in izkupiček bi bil 391 III| Le pojdi, Rebec! Meni se je kar dozdevalo..." ~S stisnjenimi 392 III| prisluškovalcev. Pri Čelharju je okno razsvetljeno; zdi se 393 III| razsvetljeno; zdi se ji, da je nekaj senc pred hišo. Srdito 394 III| takoj! Za Rebca!" ~Janez je omamljen. S celo roko sloni 395 III| vprašujoč in pol grozeč mu je pogled: ~"Kaj ste imeli 396 III| zavrne oče. ~Tudi mladež je skoraj omamljena. Z rokami 397 III| imaš punco, Janez? Katra ti je ušla. Kaj boš zdaj? Še ni 398 III| zdaj? Še ni bil oženjen, pa je vdovec." ~Janez pa le bulji 399 III| po glavi... ~Rebčev obraz je ves zverižen od zadrege. 400 III| vznemirjaj, Rebec! Dota bo. Vse je dobro napeljano." ~"Saj 401 III| ni treba, Drozeg, če vam je težko zanjo. Tono že premotimo. 402 III| nadaljuje Rebcu: ~"Stvar je taka, Rebec, da se peljem 403 III| kaj bi mislil? Ženska je že stara; kakih petdeset, 404 III| takle falot sem bil, kakor je zdaj Janez, pa jo je zavozila 405 III| kakor je zdaj Janez, pa jo je zavozila z mano... Saj razumeš, 406 III| razumeš, Rebec? -- Danes je premožna. Cenil bi... No, 407 III| bi ne mislil nanjo. Ko mi je pozimi žena umrla... hitro 408 III| umrla... hitro potem... me je prišla obiskat... A kdo 409 III| prišla obiskat... A kdo je takrat mislil?... Ampak -- 410 III| pomežikne od strani: "Drobcena je bila, majhna... bonbonček, 411 III| bonbonček, Rebec! Danes je seveda močna in debela. 412 III| Kakšni smo pa mi?" ~Rebcu je strašno mučno. Nemirno se 413 III| gladkega obraza. In kar je glavno..." ~V tem trenutku 414 III| nori, Janez! Kakšen vrag te je trčil? Saj se ni nič zgodilo, 415 III| ki stoji ob konju. Na pol je slišala, na pol je uganila... 416 III| Na pol je slišala, na pol je uganila... k Rebcu plane: ~" 417 III| se obrne k Drozgu: ~"Zdaj je torej jasno, odkod naenkrat 418 III| pritepenko vlačugarsko... To mu je podobno, norcu, sleparskemu, 419 III| sleparskemu, hudobnemu... Ali je še Bog na svetu, da udari 420 III| muzata iz veže, stvar jima je samo v zabavo. V ozadju 421 III| Primi Janeza!" ~Najmirnejši je Drozeg. Svojo kupico izprazni, 422 IV | se okrene v izbo. Lice mu je pomečkano, zabuhla veka 423 IV | zabuhla veka zgubana, a pogled je jasen in lehak. Z desnico 424 IV | nenadno spomni: ~"Strela, osem je že proč." ~Tona je bila 425 IV | osem je že proč." ~Tona je bila pravkar tu, vrata so 426 IV | Ptiček', Peter! Ženin, da je kaj!" ~Pozorno si ogleda 427 IV | Precej naj napreže!" ~Deček je zaspan in glava mu je težka. 428 IV | Deček je zaspan in glava mu je težka. Bolestno si preteza 429 IV | hitro, hitro! Saj vidiš, da je že pozno! Koleselj naj napreže!" ~ 430 IV | pokuka skozi okno... Kako, da je vse tiho?... ~"Martin! Martin! 431 IV | Martin! Strela božja, ali je vse izumrlo?" ~Evgen priteče 432 IV | sobo in poroča: ~Martina je poslala Tona z vozom v trg 433 IV | Janez spi kot klada; bil je nadelan, da so ga bili morali 434 IV | posteljo. -- Katre ni; ponoči je izginila. Saj je bil Evgen 435 IV | ponoči je izginila. Saj je bil Evgen pripovedoval, 436 IV | bo zdaj Janez? Evgen ga je bil pogledal: pijan je, 437 IV | ga je bil pogledal: pijan je, joj! Za danes ni nič z 438 IV | krčevito odprte. -- Tona je odšla na travnik. Do poldneva 439 IV | bilo doma. Odpeljala se je bila z Rebcem; in zagrozila 440 IV | Rebcem; in zagrozila se je bila, da se ne vrne več 441 IV | se malo trese... Drozeg je debelo presenečen: ~"Kje 442 IV | debelo presenečen: ~"Kje pa je torej spala? Menda ne pri 443 IV | skoraj očitajoče. Zdi se, da je nekaj zraslo med njim in 444 IV | mlado avšo avšasto, kot je Tona in ta pakaža spodaj. 445 IV | Evgenček, doma ostaneš. Janez je pijan, ves dan prespi; in 446 IV | bi kaj pogledal. V krčmi je treba nekoga... Le ostani, 447 IV | obljublja odškodnino... Deset je ura, ko se končno odpeljeta... 448 IV | hrušk in tepk; tu pa tam je kaka češplja ali breskev. 449 IV | iz Trsta! Radi konja mi je sitno, ki bi ga moral tukaj 450 IV | srečava Martina. Kje se je zamudil, joger?" ~Pogodita 451 IV | bila ponoči že nazaj. Petru je mučno. Sosedu ne bi rad 452 IV | posojila. -- Trgovec Stopar je načelnik trške posojilnice. -- 453 IV | in njenega odgovora? Kje je tvoje samo zaupanje in tvoja 454 IV | zaupanje in tvoja odločnost? Če je danes tako slabotna tvoja 455 IV | jutri kaj močnejša? -- Tisto je res: krepkejšega se čutiš, 456 IV | čutiš, bolj sigurnega, če ti je listnica košata bankovcev. 457 IV | Peter, Peter -- kakor da je padla kapljica obupa v tvoje 458 IV | neprijetnosti in negotovosti? Ali je samo posledica sosedovega 459 IV | naslanja na kolena; smotka mu je ugasnila, pa jo preklada 460 IV | pobotal s putiko?" ~"Tebi je bolj sila, pravijo. Jaz 461 IV | utonil v vodenici? Oči ti je precej zalilo." ~"Kaj bi 462 IV | pa..." -- Porentin pogled je zdajci ves potuhnjen, hinavsko 463 IV | Saj ni nič z mesarji! Če je eden, nas slepari; če sta 464 IV | Čelhar dalje; o Porenti je namreč znano, da prevoha 465 IV | si naročita! Včeraj jih je par zaklala, ravno prav 466 IV | Jaz že pridem..." ~Čelhar je naenkrat boljše volje. Pripovedke 467 IV | misel na ženitev. Stvar mu je namreč strašno sitna, zlasti 468 IV | sitna, zlasti radi Tone. Saj je tudi res: kaj bi se sploh 469 IV | razdele bremena!... Stari pa je zrel za kot -- in ne za 470 IV | ali se spominjate, kako je nekdaj Porenta v mestu kosil... 471 IV | Porenta v mestu kosil... ko je za tri naročil in vse sam 472 IV | za smeh, čisto čmerno mu je lice... K Stoparju mora... 473 IV | Avstrijskem žezlu". Obed je imeniten, pijača pitna, 474 IV | imeniten, pijača pitna, da je kaj. ~Drozeg je zopet mirnejši. 475 IV | pitna, da je kaj. ~Drozeg je zopet mirnejši. Ni mu poznati, 476 IV | mirnejši. Ni mu poznati, da je izvojeval pri Stoparju grd 477 IV | razžaljenja. Tistih par stotakov je dobil. Stopar mu jih je 478 IV | je dobil. Stopar mu jih je dal iz svojega; o posojilnici 479 IV | hotel ničesar slišati. A bil je križ: zastaviti mu je moral 480 IV | bil je križ: zastaviti mu je moral pokošeno seno. Drozgu 481 IV | pokošeno seno. Drozgu pa se je vrhu vsega še dozdevalo, 482 IV | vsega še dozdevalo, da ga je pridobil samo z vabilom 483 IV | se zmisli, kako hinavsko je pogledal Stopar, ko mu je 484 IV | je pogledal Stopar, ko mu je povedal, da so zmenjeni 485 IV | lačenbergerjev! Ali jih je že malokrat nabrisal? -- 486 IV | malokrat nabrisal? -- Vendar ga je malo sram. Skoraj da je 487 IV | je malo sram. Skoraj da je bil sam namignil Stoparju: 488 IV | podvojiš obresti! Ali mu je res obljubil? Šema si, moj 489 IV | si, moj ljubi Peter! Kaj je to vredno "Ptička?" In še 490 IV | skozi kuhinjo. Pregledal je po loncih in kozicah in 491 IV | kosilo kakor onadva, čeprav je ravnokar doma obedoval. ~ 492 IV | pa na delo, kaj? -- Kje je Žezlo, mama? Naj ga pokličejo, 493 IV | kartice in mizo!" ~Drozeg je čisto potolažen, mirna mu 494 IV | čisto potolažen, mirna mu je vest in lahka duša, skoraj 495 IV | duša, skoraj radostno mu je pri srcu. Tako sigurnega 496 IV | odhoda -- nobena prošnja, je vse zaman, ne grožnja ne 497 IV | Bogom! Hvala lepa! Čast mi je bila in tako naprej... Ho, 498 IV | malo dolgočasno in Drozeg je vesel: Še boljše, lažje 499 IV | košate murve -- v teh krajih je pri vsaki krčmi murva -- 500 IV | zaporedoma ugaša. Obraz mu je neverjetno zguban, a izmed