Chapter

 1 I  |        Ko stvar premeljeta in še vedno padajo besede, prisiljeno
 2 I  |          peham?"  Drozeg drži še vedno pest na mizi in stiska robec
 3 II |    premetava seno na obe strani; vedno odločnejše, skoraj jezne
 4 II |         sili iz kože, sapa mu je vedno bolj pekoča, dremavica se
 5 II |         Z leti je njih mikavnost vedno bolj minevala, a postajalo
 6 III|          zmerja jo in se zaganja vedno znova v kuhinjo, da bi prisilil
 7 III|          ne kraljico." ~Rebec je vedno bolj v zadregi, obraz se
 8 III|     obriše brke, malo bled, a še vedno šegav nasmešek krog oči.
 9 IV |        posojilo. A v prsih mu še vedno utriplje tesnobno čustvo
10 IV |    ugasne. ~Drozgov pogled je še vedno uprt v karte, a raztresenost
11 IV |       igralskega poguma -- kakor vedno, kadar mu je sreča mila
12 IV |     povrsti. ~Igralska strast ga vedno bolj osvaja. Z vso dušo
13 IV |      polega, nesporazumljenja so vedno pogostejša, prepirčki se
14 IV | odločitev v njegovi duši.. Samo: vedno pogosteje sega po kozarcu,
15 IV |       pogosteje sega po kozarcu, vedno poželjivejše srka -- pijanost
16 IV |        se mu treseta, sapa mu je vedno krajša, hvalisanje in prerekanje
17 V  |     prišla prav. Z njim bi se še vedno lažje pogodila -- pravzaprav:
18 V  |          pravzaprav: njega bi še vedno lažje ugnala v kozji rog
19 V  |         se je mučil, pa je le še vedno globlje gazil v blato in