Chapter

  1 I  |            potom: ~"Kadar sem tam, ne bo nikogar; če človek séde,
  2 I  |        ukazujoče, žugajoče, dokler ne zropota razljučen z njo
  3 I  |            zmerjajoč, ljudje pa se ne brigajo posebno za njegovo
  4 I  |      delavce: ~"Aló, kar hitro, da ne zmrzne v skledah!" ~Preresen
  5 I  |       otirajoč si pot z obrazov in ne meneč se mnogo za gospodarja.
  6 I  |                 Z otroki se Drozeg ne razume prav posebno. Najstarejši,
  7 I  |             odvetniški koncipient, ne pogleda mnogokrat domov;
  8 I  |            očetovo naklonjenost se ne poteza ravno. Odslužil je
  9 I  |           je po navadi skrokan, da ne more vstajati dosti zgodaj
 10 I  |           vstajati dosti zgodaj in ne opravljati po vesti svojih
 11 I  |           Tona z deklami zadnje mu ne da miru, pa vleče svojo
 12 I  |            stokajočim... Kaj bi se ne jezil? ~Vrhu tega se mu
 13 I  |            dekle. Zalo dekle je, a ne prelahke nravi -- stari
 14 I  |    Evgenček, je ljubljenec očetov; ne samo zato, ker je najnežnejši,
 15 I  |           narodil, ko bi nihče več ne bil pričakoval kaj takega
 16 I  |        zraven -- ko bi se bila res ne vem kako zagledala v neznanega
 17 I  |     obrnažijo pri kartah, to bi mu ne moglo polomiti perutnic.
 18 I  | preobdolženo? -- Ljudje krščanski, ne pozabite, da je Drozeg že
 19 I  |         odrežemo, seno bo drago in ne bo ga malo; z živino kaj
 20 I  |          krčmo; morda -- no, zakaj ne, tudi karte so nam že prinesle
 21 I  |      posojilnice dovolijo prodajo? Ne sežejo prej same po izvršilnem
 22 I  |          okovi zvezali čez prsi... Ne še, Tona! Rebca ne, ker
 23 I  |         prsi... Ne še, Tona! Rebca ne, ker ne bi hotel čakati!
 24 I  |            še, Tona! Rebca ne, ker ne bi hotel čakati! Doto šteti --
 25 I  |              pa zdaj še ni mogoče. Ne gre, je ustanovljeno, in --
 26 I  |            zaiskri pretkano: Janez ne zataji, da je -- "Ptičkov"
 27 I  |          Vi ste menda oslepeli, ko ne ločite noči od dneva." ~
 28 I  |              Drozeg se dela, ko da ne sliši, in stopi v vežo k
 29 I  |            kakor v opravičbo: "Vam ne more uiti, vse mora tukaj
 30 I  |            sem slep. Zvečer že nič ne vidim." ~Čelhar se namuzne
 31 I  |      Nekega dne kar obležim, pa me ne bo več dol." ~Glavo obrne
 32 I  |      zraven pa napenja sluh, da mu ne uide besedica očetove skrivnosti. ~"
 33 I  |     skednju. Reci, naj hite, da se ne zamude predaleč v noč!" ~"
 34 I  |         tam." ~"Tona je v kuhinji, ne slišiš? Zdaj pa le hitro
 35 I  |          pa le hitro buzaromta, da ne zropotava s palico!" ~"Le
 36 I  |            poroka, sosed?" ~"To pa ne. V tuje gospodarstvo se
 37 I  |             V tuje gospodarstvo se ne vtikam." ~Drozeg se obrne
 38 I  |          Kam se pozimi stisneš, da ne zmrzneš?" ~Čelhar se namuzne: ~"
 39 I  |            v zadrego. "Nič naj vam ne bo nerodno, Čelhar! Nevoščljivost
 40 I  |     Assicurazioni Generali. Jaz ga ne poznam." -- Drozeg se zagleda
 41 I  |           S sinom se menda nič kaj ne razumeta. Iz cerkve je bil
 42 I  |            Peter? Po kaj pa vi? Pa ne..." ~Čelhar mahoma umolkne
 43 I  |         podreti. Če ene same hčere ne morejo odračunati od hiše?!" ~
 44 I  |       kriči za njo: ~Glejte, da mi ne svetite preveč po šupi!
 45 I  |          pa rečem: brez gospodinje ne ostanem." ~"Bo že Janez
 46 I  |            Janez preskrbel." ~"Nič ne bo preskrbel. Vem jaz, kaj
 47 I  |             dati vajeti iz rok. O, ne bo še Jaka kaše pihal!" ~"
 48 I  |            že gotovo petdeset. Jaz ne vem... Janez..." ~Drozeg
 49 I  |           mu bil namenil. A negodi ne diši -- je vrag z mladino!...
 50 I  |          je bolje, da greste sami. Ne?" ~Sosed zmiglje z rameni.
 51 I  |           ti potepin! Tu spodaj se ne naučiš ničesar dobrega." ~"
 52 I  |            uhlja za stvarmi, ki te ne brigajo?" ~Čelhar ga opazuje
 53 II |         rokovala; a govorila nista ne o zakonu in ne o ljubezni;
 54 II |      govorila nista ne o zakonu in ne o ljubezni; največ sta molčala
 55 II |          svoje dote. Želela je, da ne pride praznih rok za gospodinjo
 56 II |          obljubiti ji je moral, da ne odneha pred očetom in da
 57 II |          Pozneje nikdar več. Česar ne zapravi oče, zapravi sin." --
 58 II |         res toliko do Katre, da bi ne mogel izhajati brez nje?
 59 II |            se seveda niti spomniti ne more na Maričko. In vendar:
 60 II |             če vzame Katro, naj mu ne hodi več na misel domačija!
 61 II |           z Maričko? Jo vzameš ali ne? -- Katri sem danes odpovedala,
 62 II |     nestalnimi očmi po travniku in ne odgovori. ~"Ali si popolnoma
 63 II |        Brez denarja niti začenjati ne moreš. Vprašaj Čelharja,
 64 II |      Dokler stari s prstom giblje, ne izpusti posestva iz rok." ~"
 65 II |        posestva iz rok." ~"Kako da ne? Zdaj bi bil ravno čas.
 66 II |           zopet obračati, kakor bi ne pričakoval ničesar več. ~
 67 II |          premišljuje. Za enkrat še ne ve, kaj bi; vendar je malo
 68 II |           Brat se Maričke očividno ne brani več tako odločno.
 69 II |            od hiše do hiše, dokler ne izgine voz na odprti cesti,
 70 II |           moraš imeti kakšne vaje, ne?" ~"Vas, prmejkuš, stric!"
 71 II |          vdova, pa se vzameva, ali ne?" ~Drozgu se samo smeje: ~"
 72 II |            Tona se moži. Janezu še ne diši..." ~Stari se samo
 73 II |         štiri vetre. Pa to vas nič ne briga, kaj? Živeti kakor
 74 II |            stara stvar je: jabolko ne pade daleč od drevesa." ~"
 75 II |        Cuckova hči, nobenega fanta ne dobi. Tona ni za kmeta,
 76 II |       rajnka mati..." -- Toliko da ne udari v plač. ~"Rajnka mati,
 77 II |            pri njej. V pravici ali ne: kikljica je imela prav. --
 78 II |        rase staremu pogum. -- "Ali ne poznaš četrte božje zapovedi?
 79 II |            Spoštuj očeta in mater! Ne samo matere -- spoštuj očeta,
 80 II |    zabuhlih licih. ~Babam se pa še ne damo, babam... ~Rajnko Nežo
 81 II |           usmiljenja... A Peter si ne da očitati. Kaj bi z usmiljenjem?
 82 II |            si se veselil vdovstva! Ne samo slutnjo, tu imaš gotovost:
 83 II |          bi se iznebil vraga in mu ne pustim od hiše. Obljubi
 84 II |     Obljubi doto, izplačal je tako ne boš. Odkod? ~A koj nato
 85 II |         ust: ~Treba je kričati, da ne gre brez gospodinje. Naj
 86 II |  primernejše in bolj po volji. Ho, ne zmanjka nam soli... ~Zopet
 87 II |  zapravljati, lenariti. Sam se več ne spomni, kdaj je bil obupal,
 88 II |         trpela poleg njega; ona bi ne bila obupala... Kaj je v
 89 II |       rajnko. Saj ni res, da bi te ne bila njena smrt prijela.
 90 II |    prenesla. ~Slutil si, da se nič ne izpremeni po njeni smrti;
 91 II |            ker si vedel, da se jih ne ubraniš, kakor se nisi bil
 92 II |      začetka zate. Tudi Črnéčka bi ne bila začetek. Prilika bi
 93 II |        stisnjena. Za gospodarja se ne meni; komaj da pozdravi
 94 II |            uganili, 'Ptiček'. Samo ne pozabite, da sem z vami
 95 II |       strela božja... Ali babi res ne zmanjka?" se zadere Peter
 96 II |       zadere Peter skoraj jezno. ~"Ne zmanjka, če ne odrežeš,"
 97 II |            jezno. ~"Ne zmanjka, če ne odrežeš," se zasmeje navihan
 98 II |        leži na robu sklede; nič se ne zaveda, da ga gledajo od
 99 II |           vsem svetom... Ali mu je ne bi priskutil na ta način?
100 II |         priskutil na ta način? Ali ne bi bil prisiljen, odvrniti
101 II |           Peter stopi proti njej. "Ne zlezi z glavo v jerbas,
102 II |           nagajivo družbi: "Nič me ne gledaj, Martin! Ali se hočeš
103 II |            žlico ob tla: ~"Tega pa ne maram, Drozeg. Nekaj sem
104 II |           si prepovem: za norca me ne boste imeli." ~"Beži, beži,
105 II |            Še zdaj se trudi, da bi ne pokazala obupa, ki je v
106 III|        bili od Boga poslani, da se ne premisli in ne omahne ob
107 III|      poslani, da se ne premisli in ne omahne ob svojem skritem
108 III|   strežnika je samo Evgen. Tona se ne prikaže iz hiše. Katra se
109 III|          jih mora še odslužiti, se ne da več izkoriščati. Evgen
110 III|            previdno pazi, da si ga ne požene v glavo, in večkrat
111 III|          Le varuj, fante, da se ga ne naluckaš! Potem bo žaltava
112 III|         naj odidejo! Za pijance se ne bom ubijala." ~Evgen se
113 III|       zmagovalec. Zato se tudi kar ne more ujeziti. ~"Pijte, mladeniči!"
114 III|        vidim. Pametno! Zakaj bi se ne veselil človek? Na zdravje,
115 III|                Oha, glejte, da vas ne primem za besedo: Ali je
116 III|           vendar se mu tukaj stvar ne zdi docela zanesljiva. Evgen
117 III|              Tiho, smrkavec, da te ne spodim v posteljo!" ~"Pa
118 III|                Pa pokukaj sama, če ne verjameš!" ~Rebec se nagne
119 III|           kakor vanjo! Med pijanci ne posedam." ~"Ho, Rebec,"
120 III|            sami krivi, Drozeg. Saj ne izhajamo brez hudiča, sami
121 III|          Hudiča s kremplji, Rebec, ne kraljico." ~Rebec je vedno
122 III|          se norčeval... Da bi vsaj ne bilo teh trških fantalinov
123 III|             Pri tej brleči svečici ne bomo svatovali." ~Evgen
124 III|          pije; zaročenca se pa kar ne moreta domeniti. In ko se
125 III|           v luč... ~Nezaupljivosti ne more prav premagati, prehitro
126 III|            oprezno. ~"Ti se pa nič ne ženiš, Janez?" nadaljuje
127 III|             Ni je, ni je, oče, nič ne iščite!" se smeje mlad dijak. ~"
128 III|           in miglje Janezu, naj se ne razburja, saj je vse le
129 III|            je mrk, srdit: ~"Jaz se ne šalim, oče!" ~"Ti se ne
130 III|            ne šalim, oče!" ~"Ti se ne šališ? Tudi jaz ne, dragi
131 III|           Ti se ne šališ? Tudi jaz ne, dragi moj!" -- In hipoma
132 III|            Ampak -- tole ti povem: ne na dom! Vzemi jo! Izplačam
133 III|          kjerkoli hočeš... na domu ne! Si razumel, Janez?" ~Sin
134 III|    presenečen... kakor bi resnično ne razumel... ~"Sprejmi, Janez!"
135 III|               Dobro, dobro! Saj še ne vemo, če bo Katra zadovoljna.
136 III|            videla, da bo tako! Ali ne poznaš očeta? Oni da bi
137 III|       Katra se obrne k njemu, a ga ne pogleda; malo je začudena:
138 III|          ostaneš na domu, te sploh ne maram." -- Pa zdrhti nenadoma
139 III|          Nesrečen boš. Na posestvo ne pozabiš... zmerom ti bo
140 III|         žal... Radi mene... nič se ne pomišljaj! Jaz odidem..." ~"
141 III|        pomišljaj! Jaz odidem..." ~"Ne začenjaj znova! Ali nisem
142 III|            bi ji rad ubežal, da ga ne porazi... ~Trkanje s kozarci,
143 III|          Tam sedi k Janezu! Pa nič ne zameri 'Ptičku', saj ga
144 III|           Katra? Vzameš Janeza, če ne dobi posestva?" ~Katra je
145 III|          Njej je za posestvo!? Saj ne omedleva za bogastvom kakor
146 III|        prikaže solza... ~"Sploh ga ne vzamem... Samo pustite me!" --
147 III|         vina vase. ~"Rebec, nič ti ne čestitam, da boš moj svak.
148 III|          je narejena, Rebec. Da se ne boš premišljal!" ~"Jaz sem
149 III|   dopoveduje nekaj Rebcu, česar ta ne more prav verjeti. ~"Ali
150 III|     izplačati? Janeza in mene? Ali ne sleparite? Kakšne komedije
151 III|          zapreze?" ~"Nikamor se ti ne mudi!" zavrne ona rezko,
152 III|            Če ste pijan, dedec, se ne silite v pošten razgovor!
153 III|           Jaz pa tu povem: Prej se ne ganem z doma, da mi vsega
154 III|          ganem z doma, da mi vsega ne izplačajo! Na mizo mi morajo
155 III|     pošepeta skrivnostno: ~"Nič se ne vznemirjaj, Rebec! Dota
156 III|    naštejete. To bo najboljše. Ali ne?" ~"Beži, Rebec, beži! Ne
157 III|          ne?" ~"Beži, Rebec, beži! Ne čenčari takih! Tako na koncu
158 III|       zasnubit. V Trst, moj ljubi! Ne misli nič posebnega! V mojih
159 III|              No, kaj... Drugače bi ne mislil nanjo. Ko mi je pozimi
160 III|          si še mladenič, s tabo se ne bom primerjal; a tudi Drozeg
161 III|       kakor v klešče in ga miri: ~"Ne nori, Janez! Kakšen vrag
162 III|        Ženiti se hoče stari?" -- a ne čaka odgovora, takoj se
163 IV |          stari ga naganja: ~Nič se ne cmeri, Evgenček! Kar hitro,
164 IV |            nego po navadi -- da bi ne hodil snubit ves razrezan
165 IV |           naj zijajo! Ostrašiti se ne damo Zakaj bi ne poskusil
166 IV |      Ostrašiti se ne damo Zakaj bi ne poskusil sreče? Hm... Ta
167 IV |        zagrozila se je bila, da se ne vrne več na dom, če res
168 IV |           pa je torej spala? Menda ne pri Rebčevanih?" ~Evgen
169 IV |      Drozeg ga pogleda... deček se ne šali... ~"Ali si prismojen,
170 IV |            Evgen. Starejšo žensko, ne takšno mlado avšo avšasto,
171 IV |            z vami, oče!" ~"V Trst? Ne, Evgenček, doma ostaneš.
172 IV |          tukaj puščati čez noč." ~"Ne, sosed! Prej moram k Stoparju.
173 IV |            se že ves čas čudim, da ne srečava Martina. Kje se
174 IV |             Petru je mučno. Sosedu ne bi rad izdal, da išče pri
175 IV |            trezna skromnost. Pa se ne vozi morda v Trst za pustolovstvi?
176 IV |           Trst za pustolovstvi? Da ne bi kaj na igro mislil, na
177 IV |             kakor da se mu nič kaj ne mudi s snubitvijo! Ali ni
178 IV |          pogleda Čelharja: ~"Hm... Ne bo menda vredno danes...
179 IV |           kakšno rečemo!" ~"Kaj bi ne bilo, požeruh! Mi trije
180 IV |           seveda! Kar poženi! Name ne boste čakali." ~"Le pridite,
181 IV |         kompotom! Altro che! -- Pa ne požrita vsega, lakotnika!" ~"
182 IV |            prismojeno ženitvijo se ne izkoplje iz zadreg. Z njim
183 IV |           osmeši, da bo groza. Ali ne bi mogel sinu izročiti?
184 IV |            pa je zrel za kot -- in ne za babo... Čelhar se obrne
185 IV |             Sitnost salamenska, da ne gre drugače!... In slutnje
186 IV |        pokaže. Ni hudič, da se jih ne ubrani, teh trških lačenbergerjev!
187 IV |      nobena prošnja, je vse zaman, ne grožnja ne rotenje! -- Drozeg
188 IV |           je vse zaman, ne grožnja ne rotenje! -- Drozeg vstane:
189 IV |         zalite, sapo težko, pa sam ne ve zakaj, ko je vendar igra
190 IV |       nestrpnejši postaja. Igra ga ne zanima. S Čelharjem sploh
191 IV |           sestre bi ti trebalo, pa ne neveste!... ~Žezlo stopica
192 IV |            podžiga. Jezi se, da se ne razvije igra, da je mrtva
193 IV |            že napreči, Drozeg, peš ne pojdeš na kolodvor." ~Z
194 IV |               Če sploh odideš? Jaz ne vem." ~Drozeg se ozre k
195 IV |         Torej kaj? -- Naj izpreže, ne? -- Zdaj ne bomo nehali..." ~
196 IV |           Naj izpreže, ne? -- Zdaj ne bomo nehali..." ~In Peter
197 IV |         zvečer, sosed! Saj se nama ne mudi..." ~Vsi se šegavo
198 IV |         babi! Jaz sem vesel, če je ne vidim." ~"Pa jo imaš vendar
199 IV |           znala kuhati?" ~"E -- bi ne znala?!" pravi Žezlo. "Vse
200 IV |          ali kali -- saj je vendar ne jemlje iz ljubezni?; tretji
201 IV |       Starem mestu" in tako naprej ne sliši več. Slep in gluh
202 IV |         zmedel; pa ga draži, da ga ne pustijo v Trst, predno ga
203 IV |            Trst, predno ga pošteno ne oberejo. Ali ne velja več
204 IV |            pošteno ne oberejo. Ali ne velja več tista: sreča v
205 IV |          Do Žezlovega fanatizma se ne povzpenja; a za domačo rabo
206 IV |           potolaži, naj se ničesar ne boji. Stari sedi pri kartah,
207 IV |        Trstom danes brez dvoma nič ne bo. Sploh se mu zdi, da
208 IV |          Morda iz vsega skupaj nič ne bo... ~Peter igra rdeč in
209 IV |           kot migljaj usode -- naj ne hodi v Trst. Saj se s tem
210 IV |            v Trst. Saj se s tem še ne odreče za zmerom svojim
211 IV |            vseh dni konec? Baba ti ne uide, Peter! Ho, prmejkokoš --
212 IV |        Peter! Ho, prmejkokoš -- bi ne smel biti "Ptiček", ko bi
213 IV |           Ptiček", ko bi si toliko ne zaupal! -- ~V mraku se pogumno
214 IV |       nemogoče zafrčkati. ~"Da vam ne vzamem vse korajže -- vi
215 IV |            morate zaslužiti, da mi ne, pobegnete?" ~Stopar ga
216 IV |            pelje snubit -- ali naj ne hodi? -- Odgovor naj bi
217 IV |          izidu igre. A dolgo se mu ne posreči, jasno čitati v
218 IV |            miren... kakor bi sploh ne bilo bojev, nobenih dvomov,
219 IV |          prepričan, da mu ta večer ne more odreči. Kretnje so
220 V  |         račune. Smrt očetova bi ji ne prišla prav. Z njim bi se
221 V  |             S kako beraško doto bi ne prinesla mnogo samozavesti
222 V  |     darujoče matere in gospodinje, ne sprejemajoče in hvaležne
223 V  |             da so otroci tu, ki se ne dado pregnati z lastne zemlje,
224 V  |         sobi, si kar predstavljati ne more, da bi oče umrl. Takrat
225 V  |       kolena zašibe v obupu, da si ne more več predstavljati,
226 V  |            treba in kako. On se pa ne more spraviti k računanju.
227 V  |          spraviti k računanju. Saj ne zaupa niti sestri niti bratom.
228 V  |      pretirano, da bi niti sanjati ne mogel o kaki odrešitvi iz
229 V  |             kakšni Marički pa itak ne uide, naj si bo že štacunarjeva
230 V  |          izročil premozenje, bi ga ne pri-tisnil prehudo; gledal
231 V  |             Posestva pa bi bržkone ne pustil previsoko ceniti
232 V  |       deleži za brate in za sestro ne bili preogromni. ~Polde
233 V  |          zdaj je ležal -- kakor bi ne ležal on, kakor bi ležalo
234 V  |         sopeče in hropeče -- in bi ne bilo duše v njem... bi ne
235 V  |          ne bilo duše v njem... bi ne bilo več -- očeta v njem... ~
236 V  |          ozdravljenje -- če se kap ne ponovi -- je Evgen ves drugačen.
237 V  |         zdravnik je rekel: mir!" ~"Ne kliči, Evgen!" ga pridrži
238 V  |          Tono k sebi. Težko mu je, ne ve, kako bi rekel, kako