Chapter

  1 I  |              Gostilnica pri Ptičku". Na vsaki strani glavnih duri
  2 I  |              starih murv. Za hišo in na obeh straneh gospodarskega
  3 I  |        urejeno, a malce zanemarjeno. Na južnem koncu tehtnica na
  4 I  |             Na južnem koncu tehtnica na most, pred njo obširen,
  5 I  |             Hiši nasproti sadovnjak, na trati pod drevesi nekaj
  6 I  |          sosedje prihajajo po tobak, na kozarček žganja, na četrtinko
  7 I  |           tobak, na kozarček žganja, na četrtinko dobrega; iz trga
  8 I  |               Zadnji voz priškriplje na dvorišče, kakor gora naložen.
  9 I  |           naložen. Par grabljic leži na njem, razgretih lic, med
 10 I  |             najmlajši sin, prvošolec na počitnicah, mu je bil prinesel
 11 I  |        palico in se dere že od daleč na hlapca in na delavce, na
 12 I  |             že od daleč na hlapca in na delavce, na sina Janeza. ~"
 13 I  |             na hlapca in na delavce, na sina Janeza. ~"Pod skedenj
 14 I  |              bliska v mraku, sekajoč na vse strani; iz glasu pa
 15 I  |             Aló k večerji! Vse je že na mizi." ~Razgreta v lica
 16 I  |           palico. Zadrega se mu bere na obrazu, strahopetnost in
 17 I  |            pogleda časih v hlev, saj na hlapca se še manj zanese.
 18 I  |          odrasle sinove, da bi se še na stara leta sam ubijal zanje? --
 19 I  |              tudi rad potegne takole na večer, če se zbere tovarišija
 20 I  |           živad, za pravočasen odhod na delo. Posluša in posluša,
 21 I  |             posluša, ali so že posli na nogah, ali se kaj gane v
 22 I  |          miru, pa vleče svojo putiko na mostovž in po stopnicah
 23 I  |             nravi -- stari se spozna na to -- in strašno neprijetno
 24 I  |            samozadovoljstvom; pogled na miljenca, ki se poleg tega
 25 I  |        narobe, če odstopi. Naj bi se na dom možila, če dobi pripravnega
 26 I  |     preneroden za krcmarja. A kar -- na vrat na nos od hiše; on
 27 I  |           krcmarja. A kar -- na vrat na nos od hiše; on brez ženske
 28 I  |            je treščila v deklino? -- Na tihem ga najbolj moti, da
 29 I  |              naj dovoli, da mu otrok na prste gleda, če se mu zahoče
 30 I  |          zlasti Tona: kakor da se je na pamet naučila materinih
 31 I  |             Ampak -- doto šteti, kar na roko, kakor bi zahteval
 32 I  |             v toplicah. Samo parkrat na leto se zgodi. Saj je časih,
 33 I  |        tisočake? Koliko pa jih dobiš na zemljo, že davno preobdolženo? --
 34 I  |             bilo treba spred in zad, na vsakem koncu je kaj manjkalo. ~
 35 I  |      cestnega odbora; vojaki pridejo na vaje, srebrn dež za krčmo;
 36 I  |           srečo -- morda se obrne in na mah je tu drobiža kot pečká...
 37 I  |             skoz sito gledal! Zlasti na večer je neprijetno. --
 38 I  |            tebi bi je že nagnal." -- Na licih mu igra poredna ljubeznivost. "
 39 I  |        Maričko... ~Dekla odnese vodo na rokah, upirajoč posodo ob
 40 I  |            mimo gospodarja, obrnjena na pol od njega. ~"Le ošabna
 41 I  |             In Drozeg je bil ponosen na priimek. -- ~"Prezgodaj
 42 I  |         njegovo čašo vina. Pod murvo na očetovem prostoru sedi,
 43 I  |        obrazom. Zdaj pa zdaj se upre na prste in seže z usti na
 44 I  |              na prste in seže z usti na rob kozarca; previdno ga
 45 I  |       ostanek in porine čašo sinu: ~"Na, pa prinesi zopet!" ~"In
 46 I  | radovednostjo. S komolci se naslanja na previsoko mizo in proži
 47 I  |            bi udarjale kapljice vode na votel kamen. -- Zakaj sem
 48 I  |             jokavo in pogleda nehote na svoje bolne noge. ~"Korenjak
 49 I  |       gospodarja." ~Drozeg se ogleda na nebo: ~"Še se bo drzalo,
 50 I  |             tako?" ~"Pa naj počakata na doto?" ~"Počakata? Rebec
 51 I  |              pa sila! Ali je lakomen na Tono, ali je lakomen na
 52 I  |              na Tono, ali je lakomen na doto?" ~Čelhar molči zamišljeno.
 53 I  |            in se nasloni resignirano na palico. -- "Po mizarja pošlji,
 54 I  |          sosed bi še pil." ~"Tona so na skednju," se oglasi Katra
 55 I  |            prinesi, Katra! Skupaj -- na moj račun," hiti pol bolj
 56 I  |                 Peter postavi kupico na mizo, potegne robec iz žepa
 57 I  |            Pet križev imam že skoraj na hrbtišču." ~"Pet križev!
 58 I  |            Drozeg drži še vedno pest na mizi in stiska robec v njej;
 59 I  |              in poškili izmed prstov na družabnika. A tudi ta še
 60 I  |               mimogrede -- romala je na Višarje -- tudi z vami je
 61 I  |              namreč ni najbližja pot na Svete Višarje. A od kdaj...
 62 I  |           Hotela je, da bi šel z njo na božjo pot." ~Vi Peter? Po
 63 I  |             treba... Menda je dolgov na bajti, da se mora vse podreti.
 64 I  |           vina. ~"Saj sem bil mislil na Janeza. Štacunarjevo Maričko
 65 I  |            slastno in udari s kupico na mizo: ~"Še pijače gor! Tona!
 66 I  |             krog komolca in mu šepne na uho: ~"Oče, Janez je za
 67 II |                II  Zadnji travnik je na vrsti za kositev, tik za
 68 II |              suhega. ~Seno nakladajo na voz. Vroče je, soparen vzduh
 69 II |           soparen vzduh megli pogled na hribe v daljavi. Konji hrzajo
 70 II |              soncu kovinasti okraski na komatih. Koscem in grabljicam
 71 II |             vina. ~Janez in Tona sta na drugem koncu travnika, ki
 72 II |             smreke. Janez se nasloni na grablje in se zagleda vanjo,
 73 II |             iz jasnega novica, da je na oklicih -- z drugo. -- Idilično
 74 II |             in začela trezno misliti na svojo bodočnost. Slučajno
 75 II |            oglasiti pri njem. Pogled na snažne otroke, vse še potrebne
 76 II |             hipu dozorel njen sklep. Na lastnem domu so se ji že
 77 II |         sitni gostje. Zato se je kar na tihem zaročila z Rebcem.
 78 II |               da bo terjala od očeta na vsak način izplačilo svoje
 79 II |               Tu pa je bila naletela na odpor pri bratu... ~Izza
 80 II |            in šumenje vode, padajoče na korce in lopate vrtečih
 81 II |             je spočit, ker je bil še na vasi s fanti in je bil potem,
 82 II |         seveda niti spomniti ne more na Maričko. In vendar: če vzame
 83 II |            Katro, naj mu ne hodi več na misel domačija! Ona nima
 84 II |         sestri. ~Tona premetava seno na obe strani; vedno odločnejše,
 85 II |           Čelharja, koliko je dolgov na hiši! Sosedje itak več vedo
 86 II |           hiše, dokler ne izgine voz na odprti cesti, kjer se samo
 87 II |            domov, Reza, ko imaš moža na orožnih vajah? Tudi ti moraš
 88 II |         zavrtiva. Martin nama zaigra na orglice."  Star kosec se
 89 II |        namuzne in poškili prefrigano na hčer. ~Tona pa izbruhne
 90 II |               saj ima dovolj pregreh na duši. Smrt se ga že spominja,
 91 II |             drzne sestra tako surovo na starega in bolnega očeta.
 92 II |              očeta. On bi ji pokazal na njegovem mestu! ~"Na kant
 93 II |         pokazal na njegovem mestu! ~"Na kant nas spravite s svojim
 94 II |       materjo, pojde tudi premoženje na vse štiri vetre. Pa to vas
 95 II |               potne kaplje ji blešče na koži; robec si popravlja,
 96 II |             čim udobnejše. Naslonjen na drevo si otare pot z obraza
 97 II |          prepiral z njo, že bolno in na smrt obsojeno. Z dna vesti
 98 II |            je mrzlo v srcu. Mrko zre na vekajočo hčer: morda je
 99 II |         Ledeno ji zagomazi po hrbtu, na obraz ji leže rezka trpkost.
100 II |            rezka trpkost. Ko se ozre na dedca, ki zavaljeno koraka
101 II |              pogrebci, prihajajočimi na sedmino. Oblastne so ji
102 II |      odločnost, čmerno kljubovalnost na obrazu. Samodrštva ni dosegel.
103 II |              si popravi slamnik niže na oči; pot mu sili iz kože,
104 II |            bi ga, falota! Srd ga ima na sina, srd na hčer; in vendar
105 II |              Srd ga ima na sina, srd na hčer; in vendar mu je težko
106 II |               da se mora prekobaliti na drugo stran... Pred Nežo
107 II |             začel se je bil zanašati na srečo, na slučaj, celo na
108 II |            je bil zanašati na srečo, na slučaj, celo na karte. In
109 II |            na srečo, na slučaj, celo na karte. In Neža je trpela
110 II |         zakrknjenost, zato vsa jeza. Na otroke si bil hud, ker si
111 II |              se razlegne iz kapelice na vasi, kričavo in otročje,
112 II |         spanja in si potisne slamnik na zatilnik. ~"Ho, kanalje,
113 II |            Katra s pokritim jerbasom na glavi. Drozeg se upre ob
114 II |           zagleda v Janeza, ležečega na trebuhu, z mrkim obrazom,
115 II |            pomagati si do gospodinje na ta način, da se sam oženi.
116 II |          poveša glavo; žlica mu leži na robu sklede; nič se ne zaveda,
117 II |            Ali mu je ne bi priskutil na ta način? Ali ne bi bil
118 III|             bi se ne veselil človek? Na zdravje, gospodje iz trga!
119 III|                 Rebec se nagne vznak na stolu in pogleda v vežo: ~"
120 III|        zadrege. Zopet se nagne vznak na stolu in pogleda v vežo: ~"
121 III|               tem rajši te imam. Kar na koleselj z njo, pa hajdi!" ~
122 III|          nismo otroci? Kar nabaši jo na voz! Adijo! Fitigot!" ~Rebec
123 III|            je oče radi Tone kar tako na kratko vdal. Vendar se požuri,
124 III|              da je pripravljena tudi na obrambo. ~Drozeg dvigne
125 III|            Tona!" jo pozove Drozeg. "Na svojo čast ga že lahko prineseš!" ~
126 III|           toplo: ~"Le prinesi, Tona! Na moj račun." ~"Zakaj na tvoj?
127 III|               Na moj račun." ~"Zakaj na tvoj? Oče je naročil," ga
128 III|           kod pa hodiš? Pridi vendar na ženitnino!" ~Roke v hlačnih
129 III|           lazil krog..." -- Ozira se na vse strani in išče v temi. ~"
130 III|       povešenimi očmi, zardel, pesti na mizi... ~"Ali ni Marička?
131 III|           Ampak -- tole ti povem: ne na dom! Vzemi jo! Izplačam
132 III|              imaš, kjerkoli hočeš... na domu ne! Si razumel, Janez?" ~
133 III|            zopet?" ~Rebec ji razloži na kratko in ona je naenkrat
134 III|           kakor lahov koš? Kdo pa bo na domu, če pojde Janez proč?" ~
135 III|        vsakega posebej. Drozeg kriči na Rebca: ~"Kdo bi bil na domu?
136 III|         kriči na Rebca: ~"Kdo bi bil na domu? Saj je še Miklavž
137 III|           Katra zadovoljna. Ona hoče na posestvo..."  "Katra! Katra!"
138 III|              se ubijali po hlevih in na polju? -- Pridi, Katra!
139 III|              se ji beli gladka koža; na očeh se ji pozna, da je
140 III|                 Tona pravi, da hočeš na posestvo!" ~Katra melje
141 III|            zatrepečejo: ~"Če ostaneš na domu, te sploh ne maram." --
142 III|              bo hudo! ~Nesrečen boš. Na posestvo ne pozabiš... zmerom
143 III|         Katra gleda v tla, trpljenje na obrazu... nenadoma se vzdigne,
144 III|             k Toni in ji položi roko na ramo. ~"Žezla si potreben,
145 III|              obema rokama in z brado na svojo palico, se pozibava
146 III|         pogledava tu in tam mežikujé na hčer in Rebca. ~Tona je
147 III|             od vznemirjenja; komolec na privzdignjenem kolenu, brado
148 III|                ko bi gnali Janeza -- na semenj? Fant je čvrst in
149 III|            da mi vsega ne izplačajo! Na mizo mi morajo našteti,
150 III|          omamljen. S celo roko sloni na mizi, čelo nagubano, pol
151 III|           dvorišču, nestrpno čakajoč na svoj koleselj. ~Drozeg si
152 III|              Končno mu položi levico na laket, iztegne desnico z
153 III|               Ne čenčari takih! Tako na koncu pa še nismo. Ali bi
154 III|        docela k njemu in mu pošepeče na uho: ~"Jaz se oženim, Rebec...
155 III|          Martinu, ki stoji ob konju. Na pol je slišala, na pol je
156 III|            konju. Na pol je slišala, na pol je uganila... k Rebcu
157 III|        dobrota. Midva z doma, mačeha na dom! Hinavec grdi, stari,
158 III|           hudobnemu... Ali je še Bog na svetu, da udari grešnika?" ~
159 III|            zdivja še stari in navali na Tono. Mladi tržanje se vmešavajo,
160 III|             grozeče iščejo očeta... ~Na pragu priteče Drozgu nenadoma
161 IV |              in po stropu, se dvigne na komolec in se okrene v izbo.
162 IV |         lehak. Z desnico seže po uro na omarici in se nenadno spomni: ~"
163 IV |             Martin! Martin!" zakliče na dvorišče. ~Ko ni odgovora,
164 IV |             odprte. -- Tona je odšla na travnik. Do poldneva hočejo
165 IV |              bila, da se ne vrne več na dom, če res dobimo mačeho...
166 IV |              sebi, se popravi udobno na sedežu in se ozre po polju
167 IV |          puha dim iz ust. ~Sonce žge na valovito pokrajino, obrobljeno
168 IV |              češplja ali breskev. In na kraju, ob podolgovatem griču,
169 IV |        Čelhar k njemu: ~"Poženem kar na kolodvor? Morda še prav
170 IV |           pustolovstvi? Da ne bi kaj na igro mislil, na hazardiranje,
171 IV |            ne bi kaj na igro mislil, na hazardiranje, kanacija? --
172 IV |           zob. S komolci se naslanja na kolena; smotka mu je ugasnila,
173 IV |            Morda se tudi malo zanaša na družbo in na karte in se
174 IV |             malo zanaša na družbo in na karte in se nadeja, da se
175 IV |             ali mu celo izbiti misel na ženitev. Stvar mu je namreč
176 IV |              pridobil samo z vabilom na tarok. Kar trese ga od jeze,
177 IV |              z mano vred -- potem pa na delo, kaj? -- Kje je Žezlo,
178 IV |          lažje odideva s sosedom. -- Na dvorišču sede v senci košate
179 IV |               ljubosummno pogleduječ na Čelharja, ki bi ga rad izrinil
180 IV |              iz partije, da bi sédel na njegovo mesto. Dolgi in
181 IV |            taroke, punte, se sklanja na mizo, da študira izigrane
182 IV |              Da ni bil prej pomislil na te mladeniče! Bil bi lahko
183 IV |              da bi se takoj odpeljal na kolodvor... ~Kot nalašč
184 IV |        Drozeg pogleduje zdaj pa zdaj na uro, da bi pripravil svoj
185 IV |       napreči, Drozeg, peš ne pojdeš na kolodvor." ~Z uro v roki
186 IV |             a se nazadnje le odloči. Na tuje stroške rad pogleda
187 IV |              je Čelhar proč in Žezlo na njegovem mestu, je že popolnoma
188 IV |            uravnajo in se pripravijo na resnejše opazovanje in spremljevanje;
189 IV |              življenje in dogodke tu na mizi... ~Čelhar se približa: ~"
190 IV |            sreča. Vsaka igra temelji na tej ideji. Razlika je le
191 IV |              stopnjah, po katerih je na primer tarok veliko manj
192 IV |            razvnet, z rdečimi lisami na bledih, mastnih licih: Taka "
193 IV |              Nazadnje ga še ponesemo na vlak. Naj se gre ženit,
194 IV |             Drozeg stavlja vprašanja na usodo: ali naj se pelje
195 IV |             je velikanska; zanaša se na svojo srečo in je prepričan,
196 IV |          igranjem. Kot otrpnjen sedi na stolu, s steklenim pogledom,
197 IV |             je noč; par zvezd blešči na nebu izmed lin v oblakih.
198 IV |              oblakih. Laterna ropota na vozu, medel plamen sveče
199 IV |       nesnažno šipo. ~Čelhar dremlje na kozlu, bič se mu pozibava
200 IV |         Peter spi, glavo daleč vznak na naslonjalu, usta odprta,
201 IV |             odprta, klobuk potisnjen na oči. ~Kolo zadene ob kamen,
202 V  |        visoko podloženo z blazinami, na desnem temenu mehur z ledom.
203 V  |       nenadne bolečine, se mu trgajo na čase vzdihi iz hropečih
204 V  |       Poznati je, da je pripravljena na vse, na vsak slučaj, na
205 V  |              je pripravljena na vse, na vsak slučaj, na vsako presenečenje.
206 V  |              na vse, na vsak slučaj, na vsako presenečenje. Usta
207 V  |             morda ostali bratje celo na njeni strani, a kaj, ko
208 V  |           kratko malo premoženje kar na boben. Potem se lahko vsi
209 V  |          uredi razmere njemu v prid. Na Katro noče misliti; siloma
210 V  |            ljubezenske skomine. Tudi na Maričko noče misliti; a
211 V  |              Maričko noče misliti; a na njeno premoženje misli,
212 V  |      Pripravljena sta bila brzojavno na najhujše, zato sta se že
213 V  |              bil celo govoril o nadi na ozdravljenje -- če se kap
214 V  |        spečega ob vznožju, slonečega na postelji. Pa se zdajci zdrzne
215 V  |          priklenjen k stolu, navezan na pomoč strežaja... In za
216 V  |          Revež, Peter! To si še imel na svetu: troho oblasti nad
217 V  |            si jih vodil, brez ozirov na bodočnost, kakor si bil
218 V  |          zadnji poizkus, ohraniti se na površju, dokazati sposobnost