Chapter

  1 I  |            med listjem murv. ~Peter Drozeg se ozre v nebo za redkimi
  2 I  |           Pod desno murvo presedeva Drozeg, po cele dneve presedeva,
  3 I  |          klopeh. ~Od zadnje zime je Drozeg vdovec. Preko šestdesetih
  4 I  |            ob vozu in jih dražijo. ~Drozeg je ravno povečerjal. Dvanajstletni
  5 I  |           bi se bala, da se umaže. ~Drozeg umolkne in povesi palico.
  6 I  |          oklevajoč. -- ~Z otroki se Drozeg ne razume prav posebno.
  7 I  |       krščanski, ne pozabite, da je Drozeg že začel z dolgovi! Z rajnko
  8 I  |       ustanovljeno, in -- amen! -- ~Drozeg jo nameri proti kuhinji.
  9 I  |             pride s škafom po vodo. Drozeg se ustavi: ~"No, Katra,
 10 I  |      Martina bi mi rad natvezel... ~Drozeg jo gleda, oprt ob palico,
 11 I  |           njegovim součencem, da je drozeg ptič. In Drozeg je bil ponosen
 12 I  |    součencem, da je drozeg ptič. In Drozeg je bil ponosen na priimek. -- ~"
 13 I  |             ločite noči od dneva." ~Drozeg se dela, ko da ne sliši,
 14 I  |           še par kapljic. ~Tu stopi Drozeg iz veže, z enim očesom pozdravi
 15 I  |            toliko napleta?" zamahne Drozeg malo jokavo in pogleda nehote
 16 I  |      spravljačem!" se odloči zdajci Drozeg. "Menda uganjajo samo norčije.
 17 I  |            se pokažeš gospodarja." ~Drozeg se ogleda na nebo: ~"Še
 18 I  |        gospodarstvo se ne vtikam." ~Drozeg se obrne proč in hiti z
 19 I  |               Kako naj vam pomagam, Drozeg? Strela božja, saj si niti
 20 I  |               Že prav, že prav!" -- Drozeg zamahne še enkrat trudno,
 21 I  |          slabi razsvetljavi sveče. ~Drozeg se pozibava nad palico,
 22 I  |           in izpije vino iz kupice. Drozeg zapazi, da je tudi njegova
 23 I  |               hiti pol bolj živahno Drozeg in oči se mu love za deklo. ~
 24 I  |          temo. ~Katra prinese vino. Drozeg se okrene naglo in jo uščipne
 25 I  |           Hahahaha..." se zakrohoče Drozeg. "Jaz sem tudi že zapazil,
 26 I  |         dekle, a?" ~"Vi ste ptiček, Drozeg!" ~Soseda pijeta in se pomerita
 27 I  |               Čelhar prikima resno, Drozeg pljuje. ~"Tudi jaz sem bil.
 28 I  |             koga pa se naj peham?"  Drozeg drži še vedno pest na mizi
 29 I  |               se zadovolji nazadnje Drozeg in dobro se mu zdi, da je
 30 I  |          Črnéčko mislim," prikimava Drozeg važno. ~"Tudi njenega sina
 31 I  |     Generali. Jaz ga ne poznam." -- Drozeg se zagleda v temo. Tilnik
 32 I  |             v divjem zakonu živi." ~Drozeg se obrne proti njemu, oči
 33 I  |       Prinesi vina, Katra!" zakliče Drozeg skozi okno. "No, Katra!
 34 I  |          Danes jaz gostim," ukazuje Drozeg skoraj malo plašno. ~"Saj
 35 I  |      pograbi steklenico in odhiti. ~Drozeg gleda v temo; Čelhar se
 36 I  |       kratko in odhiti okoli ogla. ~Drozeg se naenkrat ojunači in kriči
 37 I  |           pihal!" ~"Kaj pa torej?" ~Drozeg se ozre okoli, pa iztegne
 38 I  |            Jaz ne vem... Janez..." ~Drozeg se naenkrat razjezi in začne
 39 I  |               pa bi kaj prinesla." ~Drozeg pomenca s palcem in kazalcem
 40 I  |          vas živi!" ~Možaka trčita. Drozeg ga posrka slastno in udari
 41 I  |            prinesi! Hitro, Evgen!" ~Drozeg odžene fanta in se obrne
 42 I  |           Skupaj se peljiva raje!" ~Drozeg, si počoha brado: ~"E --
 43 I  |             kadečo se pipo v ustih. Drozeg ga pozdravi ves vesel. ~"
 44 I  |        Preselijo se v posebno sobo. Drozeg ima srečo, po vrsti mu je
 45 I  |          nezakonski. Pa ni nazadnje Drozeg tisti?... ~"O, vi ste ptiček,
 46 I  |                   O, vi ste ptiček, Drozeg!" ~"Seveda ptiček! Hop,
 47 II |             žejen, kdor je lačen!" ~Drozeg sam je prišepal skozi zelnik
 48 II |              Ali je rajnka žena? -- Drozeg je potuhnjen, čisto posinjel
 49 II |             kajpada," zasuka zdajci Drozeg svojo palico. Evgenov nastop
 50 II |             in odide skozi zelnik. ~Drozeg še robanti nekaj časa in
 51 II |            Gospod, poslednji dan!" ~Drozeg gleda v duhovnika, a pogled
 52 II |           rajnice, v imenu svojem. ~Drozeg se prestraši mrzlote njenega
 53 II |   spoštovanje do nove gospodarice. ~Drozeg se obrne proč, zagrizeno
 54 II |             drevesom je malo redka. Drozeg si popravi slamnik niže
 55 II |            takrat! Pa mu umrje oče. Drozeg gre domov prevzemat gospodarstvo,
 56 II |            potem ženitev z Nežo... ~Drozeg prevali nogo čez nogo in
 57 II |      zaletavajoč se v leskov list. ~Drozeg gleda vanj napol v dremoti;
 58 II |           svojo oblast in važnost. ~Drozeg plane kakor iz spanja in
 59 II |         pokritim jerbasom na glavi. Drozeg se upre ob palico in ob
 60 II |              Bog blagoslovi!" vošči Drozeg delavcem. "Žlice so vam
 61 II |            Tono morava podražiti." ~Drozeg se zagleda v Janeza, ležečega
 62 II |            tla: ~"Tega pa ne maram, Drozeg. Nekaj sem že slišal. Jaz
 63 II |          Kaj bi s tabo Katra? Je pa Drozeg vse drug fant! Kajneda,
 64 III|              Že vse popoldne popiva Drozeg. Iz trga je prišlo nekaj
 65 III|            skoči k mizi: ~"Bog daj, Drozeg! Danes ste pa dobre volje,
 66 III|       posedam." ~"Ho, Rebec," draži Drozeg, "zdaj pa je videti, kakor
 67 III|              Haha... 'Ptiček' kakor Drozeg, kaj?" ~"Jaz sem 'Ptiček',
 68 III|      zadregi in premišljuje, ali je Drozeg že popolnoma pijan ali še
 69 III|            Dedci smo si sami krivi, Drozeg. Saj ne izhajamo brez hudiča,
 70 III|      pogleda v vežo: ~"Hoj, Tona!" ~Drozeg pa zapoje hripavo: ~Sem
 71 III|         Moram vendar pogledati." ~A Drozeg ga ujame za roko: ~"Ostani,
 72 III|             in ga pogleda strogo: ~"Drozeg, jaz se nočem šaliti. Resno
 73 III|           zadoščenje ga navdaja. -- Drozeg pa napravlja stvar naravnost
 74 III|      pripravljena tudi na obrambo. ~Drozeg dvigne kupico: ~"Bog te
 75 III|           Koliko boste izplačali?" ~Drozeg šegavo pomežiká: ~"Koliko
 76 III|       refoška gor, Tona!" jo pozove Drozeg. "Na svojo čast ga že lahko
 77 III|         vidiš..." ~"Katro?" se ozre Drozeg naivno naokoli. "Katro?
 78 III|         dragi moj!" -- In hipoma je Drozeg resen. Srep mu je pogled,
 79 III|         zveličanje vsakega posebej. Drozeg kriči na Rebca: ~"Kdo bi
 80 III|             ali besede ni iz njih. ~Drozeg se potegne zanjo: ~"Kaj
 81 III|           me!" -- in steče v hišo. ~Drozeg pridržuje sina, ki bi rad
 82 III|                 Hahaha..." se smeje Drozeg, "kaj sem rekel, Rebec?
 83 III|            Jaz sem jako zadovoljen, Drozeg, da je tako naneslo danes." ~
 84 III|            zapojmo nekaj, fantje!" ~Drozeg pripeva polglasno, a skoraj
 85 III|          Kaj dogovoriti?" se začudi Drozeg. "Ali ni vse dogovorjeno? --
 86 III|            Tona gleda mrko v luč... Drozeg čaka... Nenadoma izbruhne
 87 III|            Kje ga vzamem?" jo gleda Drozeg smehljajoče, brez vsake
 88 III|          orjak, Tona!" pravi Rebec. Drozeg se prefrigano namuzne. ~"
 89 III|        volji." ~Rebec je zamišljen, Drozeg se samo smehlja. ~"To bi
 90 III|            se zagleda zopet v luč. ~Drozeg se važno skloni bliže k
 91 III|          čakajoč na svoj koleselj. ~Drozeg si s tresočo se roko natoči
 92 III|         napeljano." ~"Saj ni treba, Drozeg, če vam je težko zanjo.
 93 III|            tistih časih, Rebec!" -- Drozeg tleskne z jezikom in pomežikne
 94 III|     škripanje koles od hleva s'em. ~Drozeg nataka sebi in njemu in
 95 III|            ne bom primerjal; a tudi Drozeg ni od muh. Kaj, to bodo
 96 III|            Janeza!" ~Najmirnejši je Drozeg. Svojo kupico izprazni,
 97 III|       namenih, pijano jecljajoč... ~Drozeg se premeteno nasmehne, se
 98 IV |                                 IV  Drozeg odpre oči in se ozre začudeno
 99 IV |   domišljuje, da opustiš namero... ~Drozeg skoči iz postelje in se
100 IV |             Koleselj naj napreže!" ~Drozeg se najskrbnejše napravlja;
101 IV |           bi otroci vladali očeta! ~Drozeg pokuka skozi okno... Kako,
102 IV |        Dečkov glas se malo trese... Drozeg je debelo presenečen: ~"
103 IV |          jočeš?" ~"V staro mesto?" ~Drozeg ga pogleda... deček se ne
104 IV |             Sosed se pa obotavlja. ~Drozeg sam prikrevsa k njemu, prigovarja
105 IV |           belega ovratnika se ozira Drozeg k Evgenu, poslavljajoč se
106 IV |           trga, žvižg lokomotive... Drozeg si oddahne. Čelhar se obrne
107 IV |            v tilniku in v sklepih. ~Drozeg prime za vajeti in ustavi
108 IV |          tipajoč: "Kje pa izprežeš, Drozeg?" ~"Pri 'Žezlu', kakor po
109 IV |              Kaj pa boš do vlaka?" ~Drozeg si v zadregi tare obraz
110 IV |           pijača pitna, da je kaj. ~Drozeg je zopet mirnejši. Ni mu
111 IV |         skrtačit kartice in mizo!" ~Drozeg je čisto potolažen, mirna
112 IV |           ne grožnja ne rotenje! -- Drozeg vstane: Gospodje, z Bogom!
113 IV |          razvija malo dolgočasno in Drozeg je vesel: Še boljše, lažje
114 IV |      dolgočasnost svojega igranja. ~Drozeg ima napeta, rdeča lica,
115 IV |         steklenic. ~Tu pa tam ujame Drozeg porogljiv pogled... in mahoma
116 IV |               No, kako pa vodenica, Drozeg?" ~Samo srdit pogled mu
117 IV |            je vsedel za ves teden. ~Drozeg pogleduje zdaj pa zdaj na
118 IV |             in smešenje: Lep ženin, Drozeg! ~Vodeničen ženin! Usmiljene
119 IV |             bi pa moral že napreči, Drozeg, peš ne pojdeš na kolodvor." ~
120 IV |         sploh odideš? Jaz ne vem." ~Drozeg se ozre k Čelharju... in
121 IV |       približa: ~"Zdaj pa le hitro, Drozeg! Drugače zamudiva!" ~Nobenega
122 IV |     odgovora... Molče končajo igro. Drozeg vzame karte in jih znova
123 IV |        brbrasta!" se zjezi naenkrat Drozeg, kakor bi bil čisto ravnodušen
124 IV |                 Med južino jih mora Drozeg marsikaj požreti. Od vseh
125 IV |            celo v sorodu z njim? -- Drozeg pa je strog in resen. Malo
126 IV |             igralska strast. ~Peter Drozeg je gotovo -- veren igralec.
127 IV |         smolo... in tako naprej... ~Drozeg dobiva -- ves razigran,
128 IV |          nas popolnoma or'epka!... ~Drozeg stavlja vprašanja na usodo:
129 IV |             Naj ga piše baba... ~In Drozeg izgubi tri partije, tri
130 IV |               Hm... Peter... hm... ~Drozeg pa je miren... kakor bi
131 IV |         pridruži in nekaj kibicev. ~Drozeg je omamljen, jezik se mu
132 IV |           da je izključena izguba. ~Drozeg stavi visoko. Igra je dvoboj
133 IV |            je le spremljevanje. ~In Drozeg izgublja. Predno mine ura,
134 IV |        zastavi!... Tu so priče..." ~Drozeg izlije par kozarcev vase,
135 IV |          opletajo konja po bedrih. ~Drozeg sedi, nemarno razvaljen,
136 IV |             kamen, voz se strese... Drozeg vzdihne, se popravi trudoma
137 IV |             njivah onstran jarka... Drozeg čuti slabost v želodcu,
138 V  |              dihanje pravilnejše -- Drozeg nenadoma obrne glavo in
139 V  |         Maričko sva se zmenila..." ~Drozeg se začudi: ~"Z Maričko?" --
140 V  | maščevalnosti, strasti in zlobe... ~Drozeg se odreka -- hudiču in njegovim