Chapter

 1 I  |     gledajo izmed oteklih vek. ~"Tona, Tona," kliče v vežo, "kar
 2 I  |       izmed oteklih vek. ~"Tona, Tona," kliče v vežo, "kar je
 3 I  |           v vrisk in petje. ~Hči Tona mu krčmari. Vozniki se ustavljajo,
 4 I  |       potrgaš." ~Iz hiše priteče Tona mimo njega in mu odbije
 5 I  |     vozom, ali že čuje Janez ali Tona z deklami zadnje mu ne da
 6 I  |          nadzorovanja. In zlasti Tona: kakor da se je na pamet
 7 I  |          o tem otroci? Ali misli Tona, da je kar tako: tiste tisočake
 8 I  |       zvezali čez prsi... Ne še, Tona! Rebca ne, ker ne bi hotel
 9 I  |           vas prosim!" se zadere Tona jezno, vsa razžarjena od
10 I  |      ubogaj, Evgenček!" ~"Saj je Tona tam." ~"Tona je v kuhinji,
11 I  |              Saj je Tona tam." ~"Tona je v kuhinji, ne slišiš?
12 I  |       zamisli tja čez cesto... ~"Tona se moži," se zdrami nagloma. "
13 I  |          Sami izdatki. Ali misli Tona, da je kar tako?" ~"Pa naj
14 I  |     Obrne se k oknu in zakliče: "Tona! Vina boš prinesla, sosed
15 I  |    prinesla, sosed bi še pil." ~"Tona so na skednju," se oglasi
16 I  |      šmenta, zdaj ni nikogar tu! Tona!" ~Hči priteče okoli ogla: ~"
17 I  |        pol litra?" ~"Le prinesi, Tona! Danes jaz gostim," ukazuje
18 I  |        vso vašo beračijo." ~"Ho, Tona, danes si se name spravila?"
19 I  |           pogled se mu povesi. ~"Tona pojde. Janez je še mlad.
20 I  |           ki jih moram zamašiti. Tona hoče doto... In če Tona
21 I  |          Tona hoče doto... In če Tona pojde -- kje je gospodinja?
22 I  |        na mizo: ~"Še pijače gor! Tona! Katra! Jaz sem tukaj gospodar." ~
23 I  |         spat!" ~Fant se brani, a Tona pride mimo in ga zgrabi
24 I  |          ničesar dobrega." ~"No, Tona, no, saj nismo..." se brani
25 II |          bariglo vina. ~Janez in Tona sta na drugem koncu travnika,
26 II |      Pred sestro ima slabo vest. Tona bi hotela, da ji doto štejejo;
27 II |          je že tako odreklo?" -- Tona je bila umolknila in ni
28 II |       premeščenja, da se poroči. Tona je vedela za to; a zaprla
29 II |    prišla pogledat njegovo deco. Tona je resnično ukrenila, da
30 II |         se ozre znova k sestri. ~Tona premetava seno na obe strani;
31 II |           Janez grabi malomarno. Tona je vsa rdeča od vzhičenja. ~"
32 II |         pričakoval ničesar več. ~Tona gleda srepo za njim in premišljuje.
33 II |      nenadoma izgubi med hišami. Tona se obrne in gleda mrko proti
34 II |      Gospodinje bo treba Drozgu. Tona se moži. Janezu še ne diši..." ~
35 II |     poškili prefrigano na hčer. ~Tona pa izbruhne nepričakovano,
36 II |        je obraz. Kadar se spravi Tona nanj, ga obide zmerom neka
37 II |     zadrži krohot. ~"Kaj?" plane Tona pobledela. "Smrkavec! To
38 II |      pobereš, paglavec?" se vrže Tona nanj. ~Deček pa zbeži po
39 II |         kažoč ji osle in pojoč: ~Tona melona, Cuckova hči, nobenega
40 II |          nobenega fanta ne dobi. Tona ni za kmeta, je za mesarskega
41 II |        mu okorne, sapa težka. -- Tona se umika, odgovarjajoč srdito
42 II |        oči; najobupnejše se vede Tona. Njemu pa je mrzlo v srcu.
43 II |        duši, slutnja, da nastopi Tona dediščino po rajnici... ~"
44 II |    nevihta, hitreje se izlije." ~Tona onemi in solze ji usahnejo.
45 II | nastopila dediščino po rajnici. ~Tona je zaostala. Njeno trobentajoče
46 II |       brez gospodinje. Naj odide Tona, le naj odide; si pa drugod
47 II |        Si prinesla tudi zame?" ~"Tona pravijo, da lahko pridete
48 II |         tako namenjen, dobro je. Tona se že unese -- kaj praviš,
49 II |    Martin nama zaigra... Huj, bo Tona zopet piskala!" ~"Ti boš
50 II |         nosimo. Pri vas jih nosi Tona, pri nas..." ~"Zdaj pa,
51 III|         strežnika je samo Evgen. Tona se ne prikaže iz hiše. Katra
52 III|   večerje. Gostje bi radi jedli, Tona noče kuhati. Za delavce
53 III|           da razbije vso posodo. Tona bi ga za ušesa, a fant je
54 III|         primem za besedo: Ali je Tona v hiši?" ~"V hiši, Rebec,"
55 III|            Evgen skoči v hišo: ~"Tona! Tona! Hitro ven, tvoj mož
56 III|      Evgen skoči v hišo: ~"Tona! Tona! Hitro ven, tvoj mož je
57 III|       stolu in pogleda v vežo: ~"Tona, dober večer! Le pridi malo,
58 III|        in pogleda v vežo: ~"Hoj, Tona!" ~Drozeg pa zapoje hripavo: ~
59 III|       ker so že pozabili nanju. ~Tona sede poleg Rebca, roki pod
60 III|          izplačali?" ~"Izplačal, Tona, le potolaži se! Pošteno
61 III|           Torej kar udarimo!" ~A Tona ga potegne za rokav: ~"Koliko
62 III|          Ptičkova'... dobiš jih, Tona! ~Dobiš jih, Rebec! Tu moja
63 III|             Zdaj pa refoška gor, Tona!" jo pozove Drozeg. "Na
64 III|     pogleda toplo: ~"Le prinesi, Tona! Na moj račun." ~"Zakaj
65 III|          ogiblješ, ko svatujemo? Tona se moži. Pozdravi svaka!" ~
66 III|             Res je, Janez, trči! Tona je šla po refoška." ~Posade
67 III|       preko ceste. ~Vtem se vrne Tona s steklenicami pod pazduho
68 III|        sta nameravala?" vprašuje Tona. "Kaj imate zopet?" ~Rebec
69 III|         kakor bi bil čul dovtip. Tona samo pogleda in konča prepir
70 III|           da si naša gospodinja. Tona pa naj le gre! Ona je samo
71 III|        saj sva se že domenila! ~"Tona pravi, da hočeš na posestvo!" ~
72 III|           rdeč od refoška. Edino Tona je resnejša; časih se obrne
73 III|     naročju, kakor bi jo zeblo. ~Tona jo strogo opazuje in se
74 III|      mežikujé na hčer in Rebca. ~Tona je razgreta, lica so ji
75 III|     Evgen je bil izginil v hišo. Tona gleda mrko v luč... Drozeg
76 III|      vsake jeze. "Terno zadenem, Tona; imam že naročeno." ~"Zdaj
77 III|             Pustimo to za danes, Tona! Saj je še dosti časa. Pozno
78 III|         oče?" ~"Oče je še orjak, Tona!" pravi Rebec. Drozeg se
79 III|       vzel Maričko," se razgreva Tona. "Gospodarstvo naj mu izroče --
80 III|         bliže k njima: ~"Kaj pa, Tona... ko bi gnali Janeza --
81 III|     izkupiček bi bil dobršen! A, Tona? Morda tudi Poldeta, Miklavža,
82 III|      Miklavža, Evgena? -- Šment, Tona, to bi bila dota!" -- Stari
83 III|      očmi: ~"Kaj imate z mano?" ~Tona pa poskoči vsa rdeča: ~"
84 III|    Koleselj se ustavi pred hišo. Tona skoči z njega in vrže vajeti
85 III|          ozira ves prestrašen: ~"Tona, bodi pametna in pusti vendar!
86 IV |       Strela, osem je že proč." ~Tona je bila pravkar tu, vrata
87 IV |      poroča: ~Martina je poslala Tona z vozom v trg po špecerije...
88 IV |       oči so krčevito odprte. -- Tona je odšla na travnik. Do
89 IV |       mlado avšo avšasto, kot je Tona in ta pakaža spodaj. Le
90 IV |         veselimi očmi, ko zavije Tona okoli ogla, rešeto solate
91 V  |         lice kakor mrtva cunja. ~Tona je vsa prestrašena. Trudi
92 V  |          zahtevali enake deleže, Tona pa je bila zmerom računala,
93 V  |          preko mej življenja... ~Tona ga naganja k delu, naj se
94 V  |       ravnokar pripeljal," pravi Tona. "Ali ga pokličem? -- In
95 V  |         napravimo..." ~"Pokliči, Tona!" ~Igraje se pogodijo. Sama