Chapter

 1 I  |          Martin, ti govedo, vajeti so se zaplele pod kopita; vprego
 2 I  |           sedemindvajset let. Usta so ji trpko risana, oči brez
 3 I  |            Posluša in posluša, ali so že posli na nogah, ali se
 4 I  |    zakipelo ogorčenje iz njega, ko so se hoteli otroci polastiti
 5 I  |         hleve in skedenj, svinjaki so morali biti novi, shramb
 6 I  |           no, zakaj ne, tudi karte so nam že prinesle srečo --
 7 I  |         vrat se mu napne, kakor da so ga okovi zvezali čez prsi...
 8 I  |            že zgostil, Petrove oči so slabe: šment preklicani,
 9 I  |           sosed bi še pil." ~"Tona so na skednju," se oglasi Katra
10 I  |         bil prišel od vojakov. Kje so časi? Človek bi pozabil,
11 I  |            tako je daleč. No... pa so spomini... so spomini..." ~
12 I  |             No... pa so spomini... so spomini..." ~Brke si obriše,
13 I  |           dovolj bo za ta leta, ki so mi še usojena." ~"Pametno!"
14 I  |            tržaških let?" ~"O, kje so tisti časi?... Bila je majhna,
15 I  |          se obrne proti njemu, oči so mu meglene in odsotne. ~"
16 I  |            nam je treba. Tu in tam so luknje, ki jih moram zamašiti.
17 I  |           leskečejo oči in kretnje so mu gibčne, da ga Čelhar
18 I  |    Radovednost ga ima za stiki, ki so morali obstajati nekdaj
19 II |      komatih. Koscem in grabljicam so obrazi vsi razbeljeni, senske
20 II |        zdaj strasti. Med gosti, ki so prihajali iz trga, je bil
21 II |        njen sklep. Na lastnem domu so se ji že davno gabile razmere;
22 II |  plačevanje obresti in obrokov, ki so bile pri Drozgovih že kar
23 II |           odločnejše, skoraj jezne so ji kretnje. Pogled ji je
24 II |      hotela biti gospodinja?! Take so cenejše! -- ~S ceste se
25 II |          nekaj starih jablan. Lica so mu zabuhla visoko gor v
26 II |       oplazil preko hrbta. ~A noge so mu okorne, sapa težka. --
27 II |          po travniku za ljudmi, ki so se vrnili k delu. Z obrazov
28 II |             Z obrazov jim bere, da so zadovoljni z njim in da
29 II |         jih je zmerom vajena, zato so se ji zdeli tako vsakdanje
30 II | prihajajočimi na sedmino. Oblastne so ji kretnje, poveljujoč pogled.
31 II |        vanj napol v dremoti; misli so mu odbežale; brenčanje ga
32 II |          poznejšimi otroki, dokler so bili majhni. Z leti je njih
33 II |               Ho, kanalje, še zdaj so z vozom tu." ~Odkrije se,
34 II |         praviš, Katra?" ~Njene oči so rdeče in objokane, lica
35 II |            Drozeg delavcem. "Žlice so vam ročne, delo pa vam gre
36 II |            vozom, Martin." ~"Stric so prepočasno dremali," se
37 II |          Reza, "ta je lepa! Takile so dedci: davi me je snubil,
38 III|          je nanj. In toliko ljubši so mu dijaki iz trga, ker bo
39 III|                 V mraku -- delavci so povečerjali in se razšli --
40 III|          dolgo prikažeta pri mizi, so nekateri čisto iznenadeni,
41 III|     nekateri čisto iznenadeni, ker so že pozabili nanju. ~Tona
42 III|           še ni njen mož, a domači so ji že bolj tuji; zakaj bo
43 III|         Katro, Janez?" ~Sinove oči so kot razbeljeno železo. Pesti
44 III|           razbeljeno železo. Pesti so mu napete, obraz je mrk,
45 III|           ognju: ~"Kakšne komedije so zopet to? Kdo si je izmislil?
46 III|    govorjenje. Evgen šepeta: ~"Oče so zadovoljni, Katra. Saj te
47 III|          te tudi sami radi vidijo, so rekli. Kaj če se ga tu pa
48 III|          ga tu pa tam nalezejo, pa so vendar dober človek. Vidva
49 III|             Tona je razgreta, lica so ji rdeča in vroča od vznemirjenja;
50 III|         sem jim dala v kuhinji." ~"So še vsi pokonci? Tu bi jim
51 III|              se nasmeje Rebec. "Ti so udobrovoljili očeta, da
52 III|         sleparite? Kakšne komedije so to?" ~"Kje ga vzamem?" jo
53 III|       imata tam?" -- A njegove oči so motne; oče samo zamahne
54 III|            tržanje se vmešavajo, a so prevec pijani, da bi mogli
55 IV |          je bila pravkar tu, vrata so zašklompnila za njo. Petru
56 IV |          klada; bil je nadelan, da so ga bili morali zanesti v
57 IV |      kakšno Katro! -- Evgenove oči so krčevito odprte. -- Tona
58 IV |             neznanega... In zdajci so mu oči vse polne solz... ~"
59 IV |         prismojen, Evgen?" ~"Rekli so, da nam pripeljete -- takšno
60 IV |       polju in po travnikih: ~"Saj so že dobro spravili ljudje." ~
61 IV |         bržolic sem kupil davi; pa so majhne, majhne. Saj ni nič
62 IV |       Stopar, ko mu je povedal, da so zmenjeni s Porento za kratko
63 IV |           njimi par mladeničev, ki so bili prejšnji dan pri "Ptičku".
64 IV |              gizdavec stari! Lasje so mu namazani in preča se
65 IV |           je mrtva in zaspana, kot so mrtve in zaspane večernice
66 IV |            naprezat, Čelhar?... Če so gospodje zadovoljni, pa
67 IV |        drug duh pri mizi. Kakor da so se igralcem zleknili životi
68 IV |            tresejo, lica žare; oči so jim meglene, kakor slepe
69 IV |          je za okolico, vsa čustva so mu zedinjena v zanimanju
70 IV |           polega, nesporazumljenja so vedno pogostejša, prepirčki
71 IV |      korajže -- vi klativitezi, ki so vam karte delavnik! Nekaj
72 IV |            ne more odreči. Kretnje so mu domišljave in obsežne,
73 IV |            Otavo mi zastavi!... Tu so priče..." ~Drozeg izlije
74 V  |           vsako presenečenje. Usta so ji rezko stisnjena, pogled
75 V  |         dom iz blata; pokazati, da so otroci tu, ki se ne dado
76 V  |          razpoložen. Tvoji izbruhi so jih vodili, celo pijanost
77 V  |         sklepov in odločitev. Zato so se upirali, ko so odrasli,
78 V  |             Zato so se upirali, ko so odrasli, trgali oblast iz
79 V  |          ljudi, ki se je zdelo, da so polni sovraštva in maščevalnosti,