Chapter

1001 I  |          široke krone sadnega drevja. Listje murv utriplje v slabi razsvetljavi
1002 I  |          senenih voz, in zašumlja med listjem murv. ~Peter Drozeg se ozre
1003 IV |              bolj sigurnega, če ti je listnica košata bankovcev. Tu imaš,
1004 IV |              ga človek v hlevu s poda lizal!" -- odbija zabavljice in
1005 V  |                ki se drže te zemlje z ljubečo dušo in jo hočejo za vsako
1006 V  |           sovražno trdovratnostjo vse ljubezenske skomine. Tudi na Maričko
1007 II |               otroke, vse še potrebne ljubeznipolnih materinskih rok, jo je tako
1008 IV |             smrt. Porenta je naenkrat ljubezniv in dobrodušen; prejšnja
1009 IV |                   Čelharju ni nič kaj ljubo, da bi zapuščal karte. Nekaj
1010 IV |               za tem in zdaj za onim, ljubosummno pogleduječ na Čelharja,
1011 III|       določitvi puntov, zavzemajoč se ljubosumno za stranko, ki mu je milejša.
1012 III|            Ponosen je nanj. In toliko ljubši so mu dijaki iz trga, ker
1013 II |          Potem se ozre po travniku za ljudmi, ki so se vrnili k delu.
1014 I  |            bil od mladih nog možak! V ljudski šoli je bilo že očito njegovim
1015 II |               prvikrat postavil zoper ljuto sestro. ~Delavci se hudomušno
1016 III|              je dolenje omizje skoraj ločeno; Evgen je bil izginil v
1017 II |             Skoraj nalašč sta se bila ločila od ostalih delavcev, ker
1018 I  |             ste menda oslepeli, ko ne ločite noči od dneva." ~Drozeg
1019 IV |              začuje iznad trga, žvižg lokomotive... Drozeg si oddahne. Čelhar
1020 IV |              kuhinjo. Pregledal je po loncih in kozicah in si naročil
1021 II |            vode, padajoče na korce in lopate vrtečih se koles. Tu pa
1022 III|              Denarja kot pečká! Nekaj lukenj bi zamašili... in tvoja
1023 II |            vašem vzgledu mora postati lump iz njega. ~Fantalin predrzni!
1024 I  |               v preteklost, marsikaka lumparija jo ustavi spotoma. O, Peter
1025 II |           čebra in želodec za orehovo lupino. Samo za trenutek ti je
1026 III|             ta dobrota. Midva z doma, mačeha na dom! Hinavec grdi, stari,
1027 IV |             več na dom, če res dobimo mačeho... Dečkov glas se malo trese...
1028 III|               veš: par tisočakov niso mačkine solze. Ozreti se bo šele
1029 I  |                  morda se obrne in na mah je tu drobiža kot pečká...
1030 IV |          stolu, s steklenim pogledom, mahajoč z roko in momljajoč nerazumljivo
1031 I  |             naenkrat razjezi in začne mahati z rokama: ~"Kdo pa pravi?
1032 I  |              tilnikom in ob sencih ji mahljajo malo zmršeni lasje. Srce
1033 II |     poznejšimi otroki, dokler so bili majhni. Z leti je njih mikavnost
1034 II |         mladenič, gladkih lic s čisto majhnimi brčicami, vitkih udov, a
1035 I  |             še precej lepo urejeno, a malce zanemarjeno. Na južnem koncu
1036 V  |               povsod, se briga za vse malenkosti -- s skrbnim obrazom, s
1037 V  |             poženejo posestvo za tako malenkostno ceno, da bodo z izkupičkom
1038 IV |        nekoliko pretipali kosti in mu malho olajšali... ~Igralska strast
1039 III|           Tono, Rebec?" ~"Le pokliči, mali!" ga potreplje pokroviteljsko
1040 I  |              glasu pa skoro zadoni ko malodušno nezaupanje v svojo poveljniško
1041 IV |         lačenbergerjev! Ali jih je že malokrat nabrisal? -- Vendar ga je
1042 I  |             oči ga zaščeme, pa si jih mane in menca -- in poškili izmed
1043 I  |                na vsakem koncu je kaj manjkalo. ~Prezidala sta bila hleve
1044 I  |         tovarišija v krčmi, družba za marjašič, za taročič. Potem seveda
1045 II |           rdeča od vzhičenja. ~"Babje marnje! Oče se prej sam oženi,
1046 I  |              si jo je hudič izmislil! Marsikak stotaček bi si bil prihranil
1047 I  |               mu izgubi v preteklost, marsikaka lumparija jo ustavi spotoma.
1048 IV |           prijatelj?... ~-- Soseda se mastita za obloženo mizo pri "Avstrijskem
1049 IV |             rdečimi lisami na bledih, mastnih licih: Taka "svinja"! In
1050 II |              kako je samo njo prijela materina smrt? Pokazati, da ni v
1051 II |         čustvo, da je orožje posmrtne materine maščevalnosti. Ledeno ji
1052 I  |             da se je na pamet naučila materinih kretenj, psovk, očitanj!
1053 II |               potrebne ljubeznipolnih materinskih rok, jo je tako navdušil,
1054 II |         preskrbljenega. Če pojdete za materjo, pojde tudi premoženje na
1055 IV |          pravo: ženska ti jih omehča. Mazala bi te, povijala... Šment,
1056 III|             potem si izgubljen. Ga ni mazila več..." ~Rebec hoče vstati,
1057 V  |               da te zaničujejo, da se maščujejo nad teboj za vso brezbrižnost
1058 I  |         razvija v šoli, ga kar nekako maže krog srca. ~-- In kar se
1059 IV |               Laterna ropota na vozu, medel plamen sveče utriplje za
1060 I  |              in vtakne zopet viržinko mednje. ~"Hm..."  "Napol sem slep.
1061 IV |           pogledih. Renonse se množe, medsebojna nezaupnost rase; drug drugemu
1062 II |               Vroče je, soparen vzduh megli pogled na hribe v daljavi.
1063 V  |             lagotnemu odhajanju preko mej življenja... ~Tona ga naganja
1064 IV |              miru tostran ali onstran meje; kvartač hlepi po sreči,
1065 II |             in se ustavil tam za živo mejo, kjer rase nekaj starih
1066 II |               ji osle in pojoč: ~Tona melona, Cuckova hči, nobenega fanta
1067 I  |            zaščeme, pa si jih mane in menca -- in poškili izmed prstov
1068 I  |       otirajoč si pot z obrazov in ne meneč se mnogo za gospodarja.
1069 IV |      brezobzirnejša. Razposajenost se menjava z veselostjo, razdraženost
1070 I  |          mizarja pošlji, Peter, da ti mero vzame... pa te naj ponesejo
1071 I  |                   kadar bo junec gnal mesarja v mesnico." ~Ah, za našo
1072 IV |          majhne, majhne. Saj ni nič z mesarji! Če je eden, nas slepari;
1073 II |               Tona ni za kmeta, je za mesarskega teleta. Tresoč se od jeze,
1074 I  |              še tehtal, a to drobnjav mesarsko... ~Putiko ima v nogah;
1075 I  |               bo junec gnal mesarja v mesnico." ~Ah, za našo beračijo
1076 V  |               samo telo njegovo, samo meso njegovo, sopeče in hropeče --
1077 IV |           življenje je bila kuharica, mestna kuharica." ~"A -- zato si
1078 IV |              vzame karte in jih znova meša, s povešenimi očmi, stisnjenimi
1079 IV |               sumniči sleparjenja pri mešanju, škiljenja v njegovo karto;
1080 I  |            kom pa neki? Mar z mano?" ~Mežikajoče oči mu kar žare od veselja.
1081 I  |      potreplje po temenu, bodreč ga z mežikajočimi očmi. ~Deček pogleda od
1082 III|                ko pogledava tu in tam mežikujé na hčer in Rebca. ~Tona
1083 II |               polnimi usti, hudomušno mežikujoč: ~"Gospodinje bo treba Drozgu.
1084 III|            odkod naenkrat ta dobrota. Midva z doma, mačeha na dom! Hinavec
1085 IV |       babjevernosti si jo razlaga kot migljaj usode -- naj ne hodi v Trst.
1086 III|               Rebec se veselo muza in miglje Janezu, naj se ne razburja,
1087 II |             suhoparnostjo ni prav nič mikala. In dodal je bil hudobno: "
1088 II |           bili majhni. Z leti je njih mikavnost vedno bolj minevala, a postajalo
1089 III|             Tona? Morda tudi Poldeta, Miklavža, Evgena? -- Šment, Tona,
1090 I  |             treba plačevati v mestu. ~Miklavžu v vojake naj pošilja, čim
1091 V  |          ljubljenec ga je bil navajen milega in dobrega, veselega in
1092 III|       ljubosumno za stranko, ki mu je milejša. Tudi natoči si ga kozarček
1093 I  |          samozadovoljstvom; pogled na miljenca, ki se poleg tega še prav
1094 II |           trše. No, Evgen je še danes miljenec očetov; že samo zanj bi
1095 II |              Samo ti si bila zmerom v milosti pri njej. V pravici ali
1096 IV |               Drozeg izgublja. Predno mine ura, mu je obraz že ves
1097 II |             njih mikavnost vedno bolj minevala, a postajalo je tudi življenje
1098 IV |           nestrpnost in zavist sta ga minili, kakor bi bil čisto varen
1099 IV |            obrača uro v roki: ~"Deset minut imava časa, sosed." ~Vprašujoče
1100 III|         zapestja kakor v klešče in ga miri: ~"Ne nori, Janez! Kakšen
1101 V  |        postajalo zmerom naravnejše in mirnejše, dihanje pravilnejše --
1102 IV |              je kaj. ~Drozeg je zopet mirnejši. Ni mu poznati, da je izvojeval
1103 II |             Rebcu; in hrepenela je po mirnem in urejenem življenju brez
1104 III|               pa se premisli in stopa mirno dalje. ~Janez kriči za njim: ~"
1105 II |             je bila prišla, s pobožno mislijo je bila prišla. Ti pa si
1106 IV |            ali podzavedno -- v kartah mističen orakelj, ki odkriva usodo,
1107 I  |               trati pod drevesi nekaj miz in stolov. ~Večerni vetrček
1108 I  |                z lesenimi klopmi. Nad mizami in preko vhoda razpleteno
1109 I  |         resignirano na palico. -- "Po mizarja pošlji, Peter, da ti mero
1110 IV |             zleknili životi in napele mišice. Njih pozornost je podvojena,
1111 I  |                 Le ošabna bodi, ko si mlada!" ~Pogled mu objame njene
1112 IV |               bil prej pomislil na te mladeniče! Bil bi lahko ukrenil, da
1113 III|             ne more ujeziti. ~"Pijte, mladeniči!" prigovarja hudomušno. "
1114 II |             naj slinijo okrog deklet, mladim pa nastržemo korenčka, kaj?" ~
1115 III|        dvomljive "punte". Mlad je med mladimi, vesel in glasen, časih
1116 IV |         svetuje z veliko važnostjo in mlaskne z jezikom: "Kopun s kompotom!
1117 II |               rezanje žage, ropotanje mlinskih kamnov in šumenje vode,
1118 I  |     odvetniški koncipient, ne pogleda mnogokrat domov; če pride, pa brez
1119 IV |               se pogledih. Renonse se množe, medsebojna nezaupnost rase;
1120 V  |              že zdaj prijeti vajeti v močne in odločne roke, pokazati
1121 IV |          tvoja vera, ali bo jutri kaj močnejša? -- Tisto je res: krepkejšega
1122 III|              njega, poslušati njegove modre in šaljive, njegovo zabavljanje
1123 V  |             mu je otrpla. Obraz mu je modrikasto rdeč, oči zaprte, dihanje
1124 I  |               pri kartah, to bi mu ne moglo polomiti perutnic. Ampak
1125 IV |            napet izpod telovnika... ~"Mojega hlapca ni doma," nadaljuje
1126 IV |            odločnega: Oberem jih, pri moji duši! Naj le pride Stopar --
1127 III|             Ne misli nič posebnega! V mojih letih -- kaj bi mislil?
1128 II |           požurili, saprment. Vsa sem mokra, srajca se mi kar drži života." ~"
1129 I  |              Razgreta v lica si briše mokre roke ob predpasnik in naganja
1130 III|              mu grabijo drobtinice po mokrem prtu. Časih pogleda okoli
1131 II |             ne o ljubezni; največ sta molčala in se vdano stiskala drug
1132 I  |          zanetite." ~Soseda pijeta in molčita. ~Čez dolgo pravi Čelhar: ~"
1133 II |             ga pačite, norca starega! Molit naj bi šel, pokoro delat,
1134 V  |              da pričakuje od molka in molitve čudežnega oživljenja mrtvičnih
1135 V  |             iz oči, ustne mu šepečejo molitvice. Desnica mu prebira rožni
1136 V  |          jagodami, ko da pričakuje od molka in molitve čudežnega oživljenja
1137 IV |           pogledom, mahajoč z roko in momljajoč nerazumljivo nekaj o sleparjih
1138 IV |                prehajajoče v onemoglo momljanje. Njegova igra je nepremišljena,
1139 III|          izprememba. Zdi se ji, da bi morala še nekaj vprašati... Kdaj
1140 II |            vendar, striček, kaj? Tono morava podražiti." ~Drozeg se zagleda
1141 III|             bal samote, razmišljanja, morebitnega kesanja. Razveselil se je
1142 I  |              obvaroval za dobršen del morečih vknjiženih dolgov. -- Ali
1143 V  |               zakona, da bi pešal pod morečimi skrbmi vsakdanjih borb za
1144 I  |         podreti. Če ene same hčere ne morejo odračunati od hiše?!" ~Jezno
1145 III|                zaročenca se pa kar ne moreta domeniti. In ko se čez dolgo
1146 V  |            najbrž le potok v izsušeno morje... In tako bi se ubogi Janez
1147 I  |               Vi ste bil dolgo tam ob morju. Trst poznate, ljudi po
1148 I  |              južnem koncu tehtnica na most, pred njo obširen, raven
1149 I  |              pa vleče svojo putiko na mostovž in po stopnicah dol, da
1150 I  |            zazdelo, da se Janez nekaj mota okoli Katre, kuhinjske dekle.
1151 III|          škrtajo, nejasne misli se mu motajo po glavi... ~Rebčev obraz
1152 III|               da mu je pogled že malo moten pri beleženju, si kratkomalo
1153 III|             tam?" -- A njegove oči so motne; oče samo zamahne proti
1154 I  |              po cele dneve presedeva, motreč življenje po cesti gor in
1155 III|                Z veselo radovednostjo motri starega: "Bo huda ženica,
1156 IV |              ves dan prespi; in ni ga moškega pri hiši, da bi kaj pogledal.
1157 I  |               med rokama, z resnim in moškim obrazom. Zdaj pa zdaj se
1158 III|           najslovitejšega pustolovca. Moško se pomeša med igralce, govori
1159 I  |            pričaral tu in tam v svojo mošnjo! In vendar -- prekleta kvartopirska
1160 II |           zvečer domov, Reza, ko imaš moža na orožnih vajah? Tudi ti
1161 I  |             odstopi. Naj bi se na dom možila, če dobi pripravnega človeka;
1162 V  |       prebežnice. -- Tudi je nazadnje možno, da je gospodarstvo tako
1163 V  |            njima o očetovi nesreči, o možnosti ozdravljenja in tako naprej...
1164 III|              se še morali," pravi ona mračno in potresava z nogo. ~"Kaj
1165 I  |              jo nameri proti kuhinji. Mrak se je bil že zgostil, Petrove
1166 V  |      prestrašen, da ga je bil stresel mraz in je bil z zobmi zašklepetal.
1167 I  |              bi dolg kopnel, še rase, mrcina. Novega posojila potrebuješ,
1168 II |               že pokažem spoštovanje, mrha!" -- Peter se prestopi proti
1169 III|          Pesti so mu napete, obraz je mrk, srdit: ~"Jaz se ne šalim,
1170 II |                ležečega na trebuhu, z mrkim obrazom, zajemajočega polagoma
1171 V  |                In za nobeno delo, živ mrlič... Gospodarstvo izročiš,
1172 III|          nekaj senc pred hišo. Srdito mrmrajoč se obrne v vežo: ~"Martin,
1173 IV |              mrtva in zaspana, kot so mrtve in zaspane večernice v avgustu.
1174 IV |                v koleslju zadaj, roki mrtvi med nogami, palica poskakuje
1175 V  |          molitve čudežnega oživljenja mrtvičnih udov... ~Popoldne pozove
1176 I  |       ustavljajo, kmetje z živino ali mrtvim blagom; sosedje prihajajo
1177 V  |          udari kazen božja. Ali ni že mrtvoud -- kazen božja, udarec plačujoče
1178 II |         obrazi vsi razbeljeni, senske mrve se zajedajo v potno kožo.
1179 III|               da bi prisilil vsaj kaj mrzlega iz shrambe. ~Drozgu se oči
1180 III|               čez trenutek miza polna mrzlih jestvin... ~Družba se gosti
1181 II |          svojem. ~Drozeg se prestraši mrzlote njenega pogleda, mučna neugodnost
1182 V  |      obveznostmi, vse življenje se je mučil, pa je le še vedno globlje
1183 V  |          dihanje naporno. Kakor bi ga mučile v nemirnih sanjah nenadne
1184 II |              mrzlote njenega pogleda, mučna neugodnost ga obide. ~To
1185 IV |               prsti: ~"Vraga bi se mi mudilo k babi! Jaz sem vesel, če
1186 III|        primerjal; a tudi Drozeg ni od muh. Kaj, to bodo zijali, ko
1187 V  |               tvoja oblast nad deco!? Muhasto, otročje si jih vodil, brez
1188 II |               ob drevo ter se vzdigne mukoma. Dekla se ustavi poleg njega.
1189 II |               travniške goslačice, in murni jim pripevajo, čričeč poldnevno
1190 IV |             krajih je pri vsaki krčmi murva -- nekaj kibicev okoli,
1191 IV |          dvorišču sede v senci košate murve -- v teh krajih je pri vsaki
1192 II |         sestro. ~Delavci se hudomušno muzajo; vesela Reza komaj zadrži
1193 IV |               zdi se mu, da vidi samo muzanje in smešenje: Lep ženin,
1194 III|           hlapec in svinjska dekla se muzata iz veže, stvar jima je samo
1195 II |          obema? Oče pred otroki?  Roj mušic pred grmom v meji, valujoč
1196 III|               menda nismo otroci? Kar nabaši jo na voz! Adijo! Fitigot!" ~
1197 IV |                Gostov se je nekaj več nabralo, med njimi par mladeničev,
1198 IV |             da jo še Toni uneseta. ~Z nabreklim tilnikom iznad belega ovratnika
1199 IV |                Ali jih je že malokrat nabrisal? -- Vendar ga je malo sram.
1200 IV |        posojila. -- Trgovec Stopar je načelnik trške posojilnice. -- A
1201 V  |           hudiču in njegovim angelom. Načrt ženitve je bil zadnji poizkus,
1202 V  |              vmešavanje v že določene načrte in račune. Smrt očetova
1203 IV |              zmerom svojim zenitvenim načrtom. Ali je že vseh dni konec?
1204 IV |              družbo in na karte in se nadeja, da se posreči Drozga zadržati
1205 V  |              in je bil celo govoril o nadi na ozdravljenje -- če se
1206 I  |               če pride, pa brez dvoma nadleguje za denar. -- Janezu je namenjen
1207 V  |          življenje otepali s križi in nadlogami, skrbmi, težavami. -- Pokora
1208 IV |         nezaupnost rase; drug drugemu nadzira prste; drug drugega sumniči
1209 I  |               hoteli otroci polastiti nadzorovanja. In zlasti Tona: kakor da
1210 I  |             gospodinje, brez ženskega nadzorstva, prepuščeno nezanesljivim
1211 IV |               Malo hitreje pije in po nagajivcih se ozira čimdalje manj;
1212 II |              Pa se obrne in pomežikne nagajivo družbi: "Nič me ne gledaj,
1213 III|             druge! Fanta hoče; magari nagega, kajneda, Katra?" ~"Če ga
1214 III|             obrazi razigrani, kretnje nagle in široke. ~Miza je polna
1215 I  |               izpije duškoma, kakor v naglici, in si obriše usta s trepetajočimi
1216 IV |          glavi se mu vrti z neznansko naglico, kot ogromna, trebušasta
1217 I  |              Tona se moži," se zdrami nagloma. "Ste slišal, sosed? Kaj
1218 I  |          proti sosedu: ~"A kaj vas je nagnalo, zlomka, da ste pustil Trst
1219 I  |            dal za varuha. Dobro ga je nagnil." -- Stoje izpije ostanek
1220 III|              roko sloni na mizi, čelo nagubano, pol vprašujoč in pol grozeč
1221 III|               z Janezom se vzameta in najameta karkoli za nekaj časa; potem
1222 I  |             čudil: tod mimo namreč ni najbližja pot na Svete Višarje. A
1223 IV |              seboj pobotajo kakor jim najbolje kaže! Naj se urede po svoji
1224 III|           vpričo nje naštejete. To bo najboljše. Ali ne?" ~"Beži, Rebec,
1225 I  |        drugače odračunal, saj je itak najbrz malo preneroden za krcmarja.
1226 II |          trohe žalosti za ženo, da je najbrže celo vesel, ker se je rešil
1227 V  |             prevzeti gospodarstvo kar najceneje, kajpa da. V tem boju bi
1228 IV |             Pusti Janeza! On si že še najde kakšno Katro! -- Evgenove
1229 IV |              zato otekajo. Ampak --če najdeš pravo: ženska ti jih omehča.
1230 III|           trdovratno brani, češ da je najeta samo za kuhinjo, ta dva
1231 V  |    Pripravljena sta bila brzojavno na najhujše, zato sta se že spotoma
1232 V  |              bratov. Z Janezom bi bil najhujši boj. ~On bi hotel prevzeti
1233 I  |         praviš, sosed? Ali se posreči najina kupčija? Če je stara s sinom
1234 III|               Rebec. "Primi Janeza!" ~Najmirnejši je Drozeg. Svojo kupico
1235 I  |          očetov; ne samo zato, ker je najnežnejši, najbolj gosposki; že samo
1236 V  |               zaveda svoje naloge kot najnujnejše dolžnosti. Poznati je, da
1237 II |             sorodniki si brišejo oči; najobupnejše se vede Tona. Njemu pa je
1238 II |               Reza. Žuriš se pa menda najraje v posteljo, če se imaš s
1239 IV |              naj napreže!" ~Drozeg se najskrbnejše napravlja; celo zobe si
1240 III|               kakor bi se bil učil od najslovitejšega pustolovca. Moško se pomeša
1241 I  |               ne razume prav posebno. Najstarejši, Polde, odvetniški koncipient,
1242 I  |        omamljanju; kakor da je v njem največji užitek, izpolnitev vseh
1243 IV |             jasno čitati v odgovorih. Največkrat pozablja, kako je bil določil:
1244 I  |              Sam napelji, prevejanost nakazna!... In končno umolkneta. ~
1245 II |           pokošenega in suhega. ~Seno nakladajo na voz. Vroče je, soparen
1246 I  |            namenjen dom, a za očetovo naklonjenost se ne poteza ravno. Odslužil
1247 IV |         udrihajočo, kakor kladivce po nakovalu... Nenadoma mu je temno
1248 II |            odločnostjo. Tu pa je bila naletela na odpor pri bratu... ~Izza
1249 III|                Kaj če se ga tu pa tam nalezejo, pa so vendar dober človek.
1250 IV |               je kartanje življenjska naloga. S stereotipnimi pripombami
1251 V  |       odločnostjo, ki se zaveda svoje naloge kot najnujnejše dolžnosti.
1252 I  |                 kliče v vežo, "kar je nalozenega, je treba danes spraviti.
1253 I  |               na dvorišče, kakor gora naložen. Par grabljic leži na njem,
1254 III|             varuj, fante, da se ga ne naluckaš! Potem bo žaltava z računi." --
1255 IV |           gizdavec stari! Lasje so mu namazani in preča se mu sveti, brki
1256 IV |               dve skledici kompota za nameček in posladkanje. ~"Zdaj pa,
1257 III|              razlaga dalje o očetovih namenih, pijano jecljajoč... ~Drozeg
1258 I  |       Štacunarjevo Maričko sem mu bil namenil. A negodi ne diši -- je
1259 II |              zapravi sin." -- Očetova namera, poročiti sina s štacunarjevo
1260 I  |             in -- amen! -- ~Drozeg jo nameri proti kuhinji. Mrak se je
1261 IV |             si domišljuje, da opustiš namero... ~Drozeg skoči iz postelje
1262 II |               morda nehote pretirano; namesto žalosti pa jo prešine osvetoželjnost --
1263 I  |                  Le pojdi, Evgen!" mu namežikne Čelhar. "In pošteno moraš
1264 IV |            sram. Skoraj da je bil sam namignil Stoparju: le pridi, morda
1265 II |             Aló, Janez!" ~Obrvi se mu namrščijo: tako nemarno se obrača
1266 IV |               mudi..." ~Vsi se šegavo namuznejo, Porenta pa poči s prsti: ~"
1267 III|        zadovoljen, Drozeg, da je tako naneslo danes." ~S hvaležnim nasmehom
1268 III|        iznenadeni, ker so že pozabili nanju. ~Tona sede poleg Rebca,
1269 II |                Potuho dajati otrokom, napajati otroke -- po vašem vzgledu
1270 IV |           igralcem zleknili životi in napele mišice. Njih pozornost je
1271 III|          Rebec! Dota bo. Vse je dobro napeljano." ~"Saj ni treba, Drozeg,
1272 I  |          Vprašaj, radovednost! -- Sam napelji, prevejanost nakazna!...
1273 I  |             srepo v plamen, zraven pa napenja sluh, da mu ne uide besedica
1274 III|        razbeljeno železo. Pesti so mu napete, obraz je mrk, srdit: ~"
1275 IV |             je nenadoma izginila. Čut napetega pričakovanja mu stisne prsi,
1276 II |              pod noge in po bokih, po napetih prsih, skodranih laščkih
1277 III|          bliže, z izbuljenimi očmi, z napetimi žilami. In kar odleže mu,
1278 I  |             temni cesti, premišljujoč napeto.  Tujec pride mimo. Čelhar
1279 II |            bil od samega presenečenja napil. Ali ji nisi ubil pobožne
1280 I  |               hiša z napol zabrisanim napisom "Gostilnica pri Ptičku".
1281 I  |                ko nas že staro toliko napleta?" zamahne Drozeg malo jokavo
1282 I  |              mu zamodri in vrat se mu napne, kakor da so ga okovi zvezali
1283 IV |              se veseli, da si zamudil napovedani čas odhoda. Morda si domišljuje,
1284 IV |              naj on napreže in naj se napravi, da pojdeta, kakor sta se
1285 I  |              slišal, sosed? Kaj bi vi napravil? Po sili hoče proč od doma." ~
1286 II |               in s Tono, ki mu nočeta napraviti po volji, je toliko bolj
1287 IV |                   Zdaj bi pa moral že napreči, Drozeg, peš ne pojdeš na
1288 IV |              Po kaj pa sva prišla? Le naprezite, Čelhar!" ~Petrov pogled
1289 III|                 Martin! Ob osmih imej napreženo! Peljemo se v trg. In ti
1290 V  |              je bilo postajalo zmerom naravnejše in mirnejše, dihanje pravilnejše --
1291 II |           rajnici... ~"Iz prsti si jo naredil, s kostmi in kitami si jo
1292 III|            rekel? Ampak -- kupčija je narejena, Rebec. Da se ne boš premišljal!" ~"
1293 III|                 se zgraža ~Peter malo narejeno, praskajoč se za ušesi. "
1294 II |            rajnka Neža okoli njega in narekuje hčeri psovke. ~Evgen, ki
1295 III|          Terno zadenem, Tona; imam že naročeno." ~"Zdaj se ni treba prav
1296 I  |             samo dejstvo, da se mu je narodil, ko bi nihče več ne bil
1297 III|               potem odgovor, rezek in nasajen: ~"Povej, da je ista pot
1298 II |           prsi, da mu roki padeta kot nasekani... Obrne se za Katro: ~"
1299 IV |               je brezbožen, uporen in nasilen samopašnež pred obličjem
1300 IV |              samopašnost, upornost in nasilnost v njem, tem hujša je njegova
1301 V  |          nemarnost, za vse krivice in nasilnosti? Zavozil si jim gospodarstvo,
1302 IV |         železniško progo s kamenitimi nasipi in globokimi zasekami v
1303 II |           resnične vere vanjo; a že v naslednjem hipu se mu ni več zdela
1304 IV |             spi, glavo daleč vznak na naslonjalu, usta odprta, klobuk potisnjen
1305 III|          naneslo danes." ~S hvaležnim nasmehom se obrne k Toni in ji položi
1306 III|          napoti." ~"Zakaj napoti?" se nasmeje Rebec. "Ti so udobrovoljili
1307 III|           malo bled, a še vedno šegav nasmešek krog oči. Počasi se odpravi,
1308 I  |      drgetajočih in brnečih žic. Hiši nasproti sadovnjak, na trati pod
1309 I  |            kart? Že prej se ga je rad nasrkal. Odkar je ovdovel, se pa
1310 I  |        delavcev, vrišč žensk. Tema je nastala, ki jo zvezde dražijo s
1311 II |          Drozeg svojo palico. Evgenov nastop mu je bil skoraj čaroma
1312 II |            vzbuja v duši, slutnja, da nastopi Tona dediščino po rajnici... ~"
1313 II |              tu imaš gotovost: hči je nastopila dediščino po rajnici. ~Tona
1314 II |              zdela čisto nemogoča. Ob nastopu očeta s sestro pa mu je
1315 II |               okrog deklet, mladim pa nastržemo korenčka, kaj?" ~V Janezu
1316 IV |               preča se mu sveti, brki nasvaljkani, lica gladka -- kot iz gnetenega
1317 III|          koles od hleva s'em. ~Drozeg nataka sebi in njemu in zadovoljno
1318 IV |               sploh ni mogoče igrati. Natančen pustež je in srborit skopuh,
1319 IV |                ki zapodi sovražnika z natančno preračunano gotovostjo v
1320 IV |              ravno on ga je bil začel natezati s to vodenico... Kakšno
1321 I  |                Tako je, vidiš! Kaj pa natezaš uhlja za stvarmi, ki te
1322 III|       nasmeškom pogleduje Rebca in se natihem muza. Končno mu položi levico
1323 IV |          njihovo vodenico! Kdo jim je natvezil to neumnost? -- Sovražno
1324 I  |               kakor da se je na pamet naučila materinih kretenj, psovk,
1325 II |               k staremu: "Tako ste ga naučili. Potuho dajati otrokom,
1326 I  |              potepin! Tu spodaj se ne naučiš ničesar dobrega." ~"No,
1327 V  |           očetov ljubljenec ga je bil navajen milega in dobrega, veselega
1328 III|             se, da zdivja še stari in navali na Tono. Mladi tržanje se
1329 I  |              Kakor prenovljen je, ves navdušen za ponočevanje. Skrb mu
1330 III|               ves razvnet krčmarskega navdušenja. Lica mu žare, ko skače
1331 II |          Življenje je preživel z njo. Navdušenje ob prvih uspehih, ko se
1332 II |           materinskih rok, jo je tako navdušil, da je v hipu dozorel njen
1333 IV |                    V mraku se pogumno navečerja in napije, -- napije celo
1334 III|              ki se je že pojutrišnjem naveliča? In dom brez gospodinje...
1335 V  |           zmeraj, priklenjen k stolu, navezan na pomoč strežaja... In
1336 II |               ne odrežeš," se zasmeje navihan delavec. ~Reza se namrdne
1337 I  |              po blazinah. Pa ga zbudi navsezgodaj skrb za konje, za živad,
1338 V  |       povešeno, polovica ust povešena navzdol; leva roka, leva noga, vsa
1339 IV |              glavo, stopicajoč počasi navzgor po trgu... ~"Hoj, Peter,
1340 III|             Rebec se ozre sumljivo po navzočih. Bil je po opravkih v trgu,
1341 IV |              v karte; sram ga je pred navzočimi... ~Čelhar se malo obotavlja --
1342 III|               Jaz bi bil vesel, da si naša gospodinja. Tona pa naj
1343 II |    strahopetnosti. "Premalokrat te je našeškala, zato si taka b'ezlja b'
1344 II |               Sosedje itak več vedo o naših razmerah nego mi otroci." ~
1345 III|             posodim, da mi vpričo nje naštejete. To bo najboljše. Ali ne?" ~"
1346 III|          izplačajo! Na mizo mi morajo našteti, vse do krajcarja! Le pojdi,
1347 IV |            igralski praznovernosti -- nažene proč od sebe, češ da prinaša
1348 IV |         čmeren... ~"Kakor klada se je nažrl... Hii!..." ~Bič se ziblje,
1349 II |        njegova zadnja... ~Sonce žge z neba. Senca pod drevesom je malo
1350 V  |       potrebna, Peter! Zdaj si bolan, nebogljen kakor dete v plenicah. Kdo
1351 IV |              noč; par zvezd blešči na nebu izmed lin v oblakih. Laterna
1352 II |               ljubezen samo pohota in nečistost? -- Spričo lepe in sočne
1353 I  |               tu in tam izletniki; ob nedeljah je življenja, da je kaj. -- ~
1354 V  |       vdanosti in ljubezni v njej. ~V nedeljo zjutraj -- po tridesetih
1355 II |             kdaj bremen. Prvorojenec. Nedolžna slast igračkanja z otroki,
1356 IV |            zato, da je njegova putika nedolžnejša in skromnejša... ~Zmerom
1357 II |              se je hotel malo s Tono, nedolžno poigrati z besedo in z očmi;
1358 II |            razposajenih oči, dregne v nedra in ji pomežikne: ~"No, katerega
1359 I  |           misli. Kaj si predstavljajo negode? Koliko je samo požrla ženina
1360 I  |         Maričko sem mu bil namenil. A negodi ne diši -- je vrag z mladino!...
1361 IV |           vase... ~Žezlo predlaga, da nehajo s tarokom... Enajst je ura.
1362 IV |          izpreže, ne? -- Zdaj ne bomo nehali..." ~In Peter se oglasi
1363 V  |       vzbuditi se iz tega spanja brez nehanja, podobnega umiranju, lagotnemu
1364 III|             stiska, zobje mu škrtajo, nejasne misli se mu motajo po glavi... ~
1365 IV |             srečo, tepta z nesrečo. V nejasni slutnji božanskih sil --
1366 III|          dolgo prikažeta pri mizi, so nekateri čisto iznenadeni, ker so
1367 IV |            kolodvor... ~Kot nalašč ga nekdo vpraša: ~"No, kako pa vodenica,
1368 IV |          zaripel, igra in dobiva -- z neko skromno, precej ponižno
1369 II |            mlado dekle, izgubljeno od nekod v to šumno mesto, drobceno
1370 IV |            pogledal. V krčmi je treba nekoga... Le ostani, Evgen, in
1371 V  |          teboj za vso brezbrižnost in nemarnost, za vse krivice in nasilnosti?
1372 II |               s prtom, da skrije svoj nemir. ~"Bog blagoslovi!" vošči
1373 V  |         naporno. Kakor bi ga mučile v nemirnih sanjah nenadne bolečine,
1374 III|               Rebcu je strašno mučno. Nemirno se ozira v Janeza, ki rine
1375 II |              se mu ni več zdela čisto nemogoča. Ob nastopu očeta s sestro
1376 III|            radi spravili, da bi lahko nemoteno zapravljali. Jaz pa tu povem:
1377 V  |              mučile v nemirnih sanjah nenadne bolečine, se mu trgajo na
1378 IV |             tvoje srce! Kaj pomeni ta nenadni občutek neprijetnosti in
1379 IV |               po uro na omarici in se nenadno spomni: ~"Strela, osem je
1380 I  |           temo. Tilnik in pleša se mu nenaravno zleknejo, pogled mu je nekam
1381 III|               vzdigne, ves v zadregi, neodločen... S povešeno glavo, zamišljen,
1382 III|             se posvetujejo; Čelhar se neodločno bliža. ~"Pomagaj! Čelhar!"
1383 IV |            momljanje. Njegova igra je nepremišljena, izzivajoča, omalovažujoča. ~
1384 II |               v potno kožo. Hlapec se neprestano ozira, ali že prinesejo
1385 IV |             pomeni ta nenadni občutek neprijetnosti in negotovosti? Ali je samo
1386 II |             zadnje čase krčma z vsemi neprijetnostmi, ki jih povzročajo pijanci
1387 IV |           mahajoč z roko in momljajoč nerazumljivo nekaj o sleparjih in goljufih... ~--
1388 III|              brez dna. Malo kruha jim nesi ven! Če niso zadovoljni,
1389 IV |              domišljave in obsežne, a nesigurne; govorjenje -- bahaško gobezdanje,
1390 I  |               počivat? Kupčija vam je nesla in mesto je nazadnje vendar
1391 IV |              plamen sveče utriplje za nesnažno šipo. ~Čelhar dremlje na
1392 IV |              in se trenutkoma polega, nesporazumljenja so vedno pogostejša, prepirčki
1393 IV |              več tista: sreča v igri, nesreča v ljubezni? Hvaležen bi
1394 III|               Janez! Saj ti bo hudo! ~Nesrečen boš. Na posestvo ne pozabiš...
1395 V  |          pogovoriti z njima o očetovi nesreči, o možnosti ozdravljenja
1396 I  |             tesnobe zamegle oči -- te nesrečne karte! Za kolikor ga sosedje
1397 V  |           vznemirjen, bled in zbegan, nestalnega pogleda, polnega bojazni
1398 II |             kaj?" ~Janez se zagleda z nestalnimi očmi po travniku in ne odgovori. ~"
1399 III|               posestvo!" ~Katra melje nestrpnejše, ustnice ji zatrepečejo: ~"
1400 IV |              in skromnejša... ~Zmerom nestrpnejši postaja. Igra ga ne zanima.
1401 III|               okoli ogla po dvorišču, nestrpno čakajoč na svoj koleselj. ~
1402 IV |               in dobrodušen; prejšnja nestrpnost in zavist sta ga minili,
1403 I  |                    Čelhar se premakne neugodno in pogleda v temo. "Stara
1404 II |        mrzlote njenega pogleda, mučna neugodnost ga obide. ~To je kazen,
1405 I  |               in podreza s palico med neumite piskre in posodo. "To je
1406 IV |                Kdo jim je natvezil to neumnost? -- Sovražno se ozre k Porenti:
1407 IV |           tebi? Strah pred babo? Pred neuspehom? Pred osmešenjem? -- ali
1408 V  |           nezaželene, da bi klecal od neužitne suhoparnosti zakona, da
1409 IV |             popolnoma vsakdanja, brez nevarnosti in brez razburjanja. Razmišljenost
1410 IV |         zaporedoma ugaša. Obraz mu je neverjetno zguban, a izmed gub mu bliska
1411 III|               pa hajdi!" ~Rebec gleda neverno: ~"Resno, oče?" ~"Resno,
1412 III|               tudi ona zahvali očetu. Nevesta je razburjena, predpasnik
1413 IV |           sestre bi ti trebalo, pa ne neveste!... ~Žezlo stopica okoli
1414 IV |               dovtipi. Ta sprašuje po nevesti, po njeni starosti, postavnosti
1415 IV |                onega skrbi bolj dota, nevestini tisči ali kali -- saj je
1416 I  |       dvorišču, godrnjajoč polglasno, nevoljno gledajoč za delavci, ki
1417 IV |              dovtipe, zmerja soseda z nevoščljivci in skopuhi ter si privošči
1418 I  |            vam ne bo nerodno, Čelhar! Nevoščljivost je v ljudeh, saj vemo. Ampak --
1419 IV |        gledajo. Porenta bi ga iz same nevoščljivosti rad malo zmedel; pa ga draži,
1420 I  |              A tudi ta še ni premagal nevšečnosti vsled prejšnjega pomenka --
1421 I  |               in Črnéčko. Njen sin je nezakonski. Pa ni nazadnje Drozeg tisti?... ~"
1422 I  |       ženskega nadzorstva, prepuščeno nezanesljivim deklam! In zraven -- ko
1423 I  |             skoro zadoni ko malodušno nezaupanje v svojo poveljniško odločnost,
1424 III|              in gleda slepo v luč... ~Nezaupljivosti ne more prav premagati,
1425 IV |          Renonse se množe, medsebojna nezaupnost rase; drug drugemu nadzira
1426 V  |               premagati to grozepolno nezavest, kako vzbuditi se iz tega
1427 V  |         zjutraj -- po tridesetih urah nezavesti -- spanje bolnikovo je bilo
1428 V  |     neznosnimi bremeni ob strani žene nezaželene, da bi klecal od neužitne
1429 IV |               bi bil čisto varen pred nezgodami in pred nesrečo. Čelhar
1430 IV |              samopašnež pred obličjem neznanih sil. Vernik hrepeni po sreči
1431 V  |               lica mu zagore sramu... Neznano čustvo že toliko desetletij...
1432 IV |                  v glavi se mu vrti z neznansko naglico, kot ogromna, trebušasta
1433 V  |        premika, ko da hoče uiti izpod neznosne teže, ki mu tlači levo stran.
1434 V  |               garal vse življenje pod neznosnimi bremeni ob strani žene nezaželene,
1435 IV |            prsih, bolečino v glavi -- neznosno bolečino, udrihajočo, kakor
1436 II |              me je snubil, zdaj je že nezvest. Katra bi dišala 'Ptičku'
1437 I  |               njega in njegove rajnke Neže, ga navdaja s ponosnim samozadovoljstvom;
1438 II |             Otroci jočejo krog njega, Nežini sorodniki si brišejo oči;
1439 III|              Martinu, naj zapreze?" ~"Nikamor se ti ne mudi!" zavrne ona
1440 I  |               in niti za obresti ni. ~Nikar da bi dolg kopnel, še rase,
1441 II |            kaj dobim od hiše. Pozneje nikdar več. Česar ne zapravi oče,
1442 V  |           potuhnil pred otroki... Ali nimajo pravice, da te zaničujejo,
1443 I  |            sem moral po soseda, če se nimata ničesar zmeniti? mu gre
1444 IV |         vseeno, kakšen bo odgovor. Pa nimaš morda, Peter, že končne
1445 I  |                ko je še skoraj dan in niste ravno slepi. Potrata salamenska!" ~"
1446 II |             Drozeg si popravi slamnik niže na oči; pot mu sili iz kože,
1447 II |               je ravno njen obup kriv njegovega brezčutja. Ali hoče pokazati
1448 II |                ker se ni hotela vdati njegovemu zapeljevanju. Ali ni vsa
1449 IV |      negotovosti, nobenih odločitev v njegovi duši.. Samo: vedno pogosteje
1450 II |            ponižal izvoljenko -- pred njegovimi očmi, pred vsem svetom...
1451 II |                Rebec je bil že tretji njenih izvoljencev. Najprej je
1452 IV |           odgovor: Da bi jih hudič in njihovo vodenico! Kdo jim je natvezil
1453 IV |            pleza po drevesih, drsa po njivah onstran jarka... Drozeg
1454 IV |             In ko pride čas odhoda -- nobena prošnja, je vse zaman, ne
1455 I  |              Kolikor ga poznam, mu ni nobene sile." ~"Lakomnež -- pa
1456 V  |               pomoč strežaja... In za nobeno delo, živ mrlič... Gospodarstvo
1457 II |               z njim in s Tono, ki mu nočeta napraviti po volji, je toliko
1458 I  |           ponočeval in vasoval noč za nočjo. Zjutraj je po navadi skrokan,
1459 V  |              navzdol; leva roka, leva noga, vsa leva stran mu je otrpla.
1460 IV |        koleslju zadaj, roki mrtvi med nogami, palica poskakuje dolgočasno.
1461 IV |        Pozorno si ogleda svoji debeli nogi, ki sta za spoznanje splahneli
1462 I  |       previsoko mizo in proži palčeva nohta ob gorenje zobe, da poka
1463 III|            Samo glej, da ji boš dobro nohte strigel! Hahaha..." -- In
1464 III|         naravnost smešno, kakor bi se norčeval... Da bi vsaj ne bilo teh
1465 III|             Zdaj se ni treba prav nič norčevati," se še bolj razhudi ona. "
1466 I  |          Drozeg. "Menda uganjajo samo norčije. Vrišč je, kakor bi imeli
1467 III|      vlačugarsko... To mu je podobno, norcu, sleparskemu, hudobnemu...
1468 II |       spominja, človek bi pa z babami norel." ~Ali je to hči? Ali je
1469 III|               klešče in ga miri: ~"Ne nori, Janez! Kakšen vrag te je
1470 I  |         krcmarja. A kar -- na vrat na nos od hiše; on brez ženske
1471 I  |               vrste ob cestnem jarku, noseč cel pramen drgetajočih in
1472 II |            Dandanes itak ženske hlače nosimo. Pri vas jih nosi Tona,
1473 II |              ljudeh je spoštovanje do nove gospodarice. ~Drozeg se
1474 I  |               svinjaki so morali biti novi, shramb je bilo treba za
1475 II |               kakor strela iz jasnega novica, da je na oklicih -- z drugo. --
1476 I  |                   Novega! I, kaj bi z novim, ko nas že staro toliko
1477 IV |                Še predno zapravi tudi novo posojilo, je že tako popolnoma
1478 I  |               dekle je, a ne prelahke nravi -- stari se spozna na to --
1479 II |               ji zdeli tako vsakdanje nujni, da jih je komaj opazila.
1480 I  |               odpravi konje! Po vrsti oba voza! Ko bo prvi prazen,
1481 II |        prestopajo, z repi se otepajoč obadov in stresajoč z grivastimi
1482 IV |            njimi, poti in sredstev za občevanje z njimi. Pot je verstvo,
1483 IV |           kartah. Vernik je pobožen v občevanju z Bogom; kvartopirec je
1484 II |        pozdrav je že hvaležen človek. Občudujoč pogled, toploto obetajoč,
1485 IV |           srce! Kaj pomeni ta nenadni občutek neprijetnosti in negotovosti?
1486 IV |        zedinjena v zanimanju za igro. Občutljivost mu je omotila pijača, tisto
1487 IV |              pri "Avstrijskem žezlu". Obed je imeniten, pijača pitna,
1488 IV |         hudomušno, "če boste mogli od obeda! Kaj imate danes dobrega?" ~"
1489 IV |               čeprav je ravnokar doma obedoval. ~Porenta obira svojega
1490 IV |             Porento za kratko igro po obedu. Ali si resnično domišljuje,
1491 I  |            starih murv. Za hišo in na obeh straneh gospodarskega poslopja
1492 I  |            strahopetnost in upor, vse obenem: ali sem še gospodar ali
1493 II |              ona in se obregne z ramo obenj. "Saj ste še fant od fare.
1494 IV |            Trst, predno ga pošteno ne oberejo. Ali ne velja več tista:
1495 IV |              časa dosti, da nas zopet obereš, brutta bestia! Kaj pa boš
1496 II |             Občudujoč pogled, toploto obetajoč, in brhek fant, poslanec
1497 V  |            duhovnika, ki ga izpove in obhaja. Pomirjen je, le tu in tam
1498 IV |             drugače!... In slutnje ga obhajajo radi kart... Kaj, če se
1499 IV |           Star gospod, obrit in bled, obilnega gornjega telesa, a tenkih
1500 IV |               doma obedoval. ~Porenta obira svojega kopunčka z dražestno
1501 IV |        gnetenega voska. ~-- Kaj bi to obiral, zlodja?!... Samo zato,