Chapter

2003 V  |               seboj... Zdaj si berač, ponizen in prihuljen, glavo za pleča
2004 II |       razžalil dekle, mu onečistil in ponižal izvoljenko -- pred njegovimi
2005 IV |              utriplje tesnobno čustvo ponižanja in razžaljenja. Tistih par
2006 IV |                z neko skromno, precej ponižno srečico. V svoji babjevernosti
2007 I  |             je bil vojake, zdaj pa bi ponočeval in vasoval noč za nočjo.
2008 I  |        prenovljen je, ves navdušen za ponočevanje. Skrb mu je izbrisana z
2009 I  |             rajnke Neže, ga navdaja s ponosnim samozadovoljstvom; pogled
2010 V  |            ravno njena misel: priti s ponosno zleknjenim zatilnikom, prinesti
2011 V  |          ozdravljenje -- če se kap ne ponovi -- je Evgen ves drugačen.
2012 II |            tabo, Reza, ki se moraš že ponujati? Katra, vidiš, to je jagodica,
2013 I  |          Stroške vam povrnem -- pa se popeljete tja dol in poprašate!" ~"
2014 III|                  III  Že vse popoldne popiva Drozeg. Iz trga je prišlo
2015 II |            Greh in potrata! Cele noči popivati in zapravljati -- za otroke
2016 I  |              je nemogoče. Za ušesi se popraska in vroče mu postane že pri
2017 I  |           plačala, resnično; ampak -- poprav je bilo treba spred in zad,
2018 I  |               se popeljete tja dol in poprašate!" ~"Sam? Skupaj se peljiva
2019 II |           dosegel. Tam je, kot je bil poprej: v boju zoper jerobstvo.
2020 II |           obrnete hitreje! Le tudi ti poprimi, Janez! Aló, Janez!" ~Obrvi
2021 II |        navzkriž. Delavnost ga je bila popustila, začel je veseljačiti, zapravljati,
2022 III|               ji rad ubežal, da ga ne porazi... ~Trkanje s kozarci, smeh
2023 I  |          nagnal." -- Na licih mu igra poredna ljubeznivost. "Ampak potem --
2024 IV |               deklice, za dečke?; kaj poreko sedanji otroci? Ali jim
2025 IV |             tisto znaš. Kaj pa..." -- Porentin pogled je zdajci ves potuhnjen,
2026 IV |            boljše volje. Pripovedke o Porentinem požeruštvu mu gredo po glavi,
2027 IV |             povedal, da so zmenjeni s Porento za kratko igro po obedu.
2028 I  |               Stoje izpije ostanek in porine čašo sinu: ~"Na, pa prinesi
2029 I  |                Ko bo prvi prazen, kar porinete..." ~Sredi dvorišča se zasidra,
2030 IV |               priteče zopet v sobo in poroča: ~Martina je poslala Tona
2031 II |               samo premeščenja, da se poroči. Tona je vedela za to; a
2032 IV |              čase... Takrat bi jo bil poročil, kanalja! Bogve kako prijetno
2033 II |              sin." -- Očetova namera, poročiti sina s štacunarjevo Maričko,
2034 II |             Pritisni nanj in reci, da poročiš Maričko, če vse tebi izroči!" ~
2035 IV |                Tu pa tam ujame Drozeg porogljiv pogled... in mahoma se spomni,
2036 II |               zadene iz očetovih oči, porogljivega sovraštva v spačenem obrazu,
2037 I  |             svojih knjigah!" ~"Ste za poroka, sosed?" ~"To pa ne. V tuje
2038 III|              vse dogovorjeno? -- Radi poroke se pa sama zmenita!" ~Mladež
2039 II |           Peter: niti ene solze ti ni porosilo oko za rajnko. Saj ni res,
2040 III|             Tona je šla po refoška." ~Posade ga k mizi, Janez trka in
2041 III|             šlo za zveličanje vsakega posebej. Drozeg kriči na Rebca: ~"
2042 V  |            zadela kap. ~Spodaj leži v posebni sobi, kjer je postelja za
2043 III|           kakor vanjo! Med pijanci ne posedam." ~"Ho, Rebec," draži Drozeg, "
2044 V  |              usojeno. -- Kot, užitek, posedanje pod murvo, kozarček vinčka...
2045 V  |             Pred hišo in v gostilnici posedata, se zagledavata zamišljeno
2046 III|              nekaj mladih divjakov in posestniških sinov, ki balinajo ob cesti,
2047 II |            Drozeg je potuhnjen, čisto posinjel mu je obraz. Kadar se spravi
2048 IV |              mrtvi med nogami, palica poskakuje dolgočasno. Peter spi, glavo
2049 III|               imate z mano?" ~Tona pa poskoči vsa rdeča: ~"Če ste pijan,
2050 IV |        skledici kompota za nameček in posladkanje. ~"Zdaj pa, prijateljčka,
2051 IV |           sobo in poroča: ~Martina je poslala Tona z vozom v trg po špecerije...
2052 II |              obetajoč, in brhek fant, poslanec domovine -- dekliška duša
2053 III|              kakor bi mu bili od Boga poslani, da se ne premisli in ne
2054 IV |             se ozira Drozeg k Evgenu, poslavljajoč se z veselimi očmi, ko zavije
2055 III|             ji reci! Zdaj imamo druge posle..." -- Obrne se zopet k
2056 IV |              negotovosti? Ali je samo posledica sosedovega sitnarjenja?... ~
2057 II |          sklenil, obudi jo, o Gospod, poslednji dan!" ~Drozeg gleda v duhovnika,
2058 I  |         Posluša in posluša, ali so že posli na nogah, ali se kaj gane
2059 I  |            obeh straneh gospodarskega poslopja in dvorišča, vse še precej
2060 I  |            opravljati po vesti svojih poslov. Stari je zato prisiljen,
2061 II |             mrko proti vasi, kakor bi poslušala, kako se oglaša in izgublja
2062 III|               kdo tičati poleg njega, poslušati njegove modre in šaljive,
2063 II |            obide čustvo, da je orožje posmrtne materine maščevalnosti.
2064 I  |               je čuti tu in tam ropot posode, od skednja sem glasove
2065 IV |              njemu: ~"Daj mi, Stopar! Posodi!..." ~Oni ga molče premeri,
2066 III|               Jaz si priskrbim in vam posodim, da mi vpričo nje naštejete.
2067 IV |              jih je dal iz svojega; o posojilnici ni hotel ničesar slišati.
2068 II |      izogiblje njen pogled; moti se s pospravljanjem po jerbasu in s prtom, da
2069 I  |          strani, veselo in šegavo, pa posreblje še par kapljic. ~Tu stopi
2070 I  |              Možaka trčita. Drozeg ga posrka slastno in udari s kupico
2071 II |         razmere; posebno zoprna ji je postala zadnje čase krčma z vsemi
2072 II |                 po vašem vzgledu mora postati lump iz njega. ~Fantalin
2073 II |        bojazljivo, saj se je prvikrat postavil zoper ljuto sestro. ~Delavci
2074 IV |           nevesti, po njeni starosti, postavnosti in tako dalje; onega skrbi
2075 V  |               v posebni sobi, kjer je postelja za tujce. Glavo visoko podloženo
2076 IV |            namero... ~Drozeg skoči iz postelje in se zadívi svoji gibčnosti: ~"
2077 II |              seno, da bi se do večera posušilo in bi lahko končali s spravljanjem.
2078 III|         ogorčenimi obrazi; sosedje se posvetujejo; Čelhar se neodločno bliža. ~"
2079 IV |              kako prijetno bi ti bilo potekalo življenje?!... ~Pa se iztrže
2080 I  |             za roko: ~"Le pojdiva, ti potepin! Tu spodaj se ne naučiš
2081 I  |            očetovo naklonjenost se ne poteza ravno. Odslužil je bil vojake,
2082 IV |           išče človek stikov z njimi, poti in sredstev za občevanje
2083 IV |               spremljevanje; pogovori potihnejo, dovtipkovanje ugasne. ~
2084 V  |             se ozre začudeno po sobi. Potiplje se za čelo, mrzlo od leda,
2085 IV |       naslonjalu, usta odprta, klobuk potisnjen na oči. ~Kolo zadene ob
2086 II |              je ves napet od rdečice, potne kaplje ji blešče na koži;
2087 II |             senske mrve se zajedajo v potno kožo. Hlapec se neprestano
2088 V  |       Pomirjen je, le tu in tam se mu potoči solza iz oči, ustne mu šepečejo
2089 V  |          njena dota bi bila najbrž le potok v izsušeno morje... In tako
2090 IV |               mizo!" ~Drozeg je čisto potolažen, mirna mu je vest in lahka
2091 I  |               tehtnici in godrnja med potom: ~"Kadar sem tam, ne bo
2092 IV |     obrobljeno z oddaljenim pogorjem, potopljenim v soparen sivkast vzduh.
2093 IV |             sami znanci, da se jih ni potreba ženirati. ~"Enaindvajset."
2094 III|              roko na ramo. ~"Žezla si potreben, žezla, Rebec; in vdovec
2095 V  |                težavami. -- Pokora je potrebna, Peter! Zdaj si bolan, nebogljen
2096 II |              na snažne otroke, vse še potrebne ljubeznipolnih materinskih
2097 II |            vsega sposoben. Gospodinje potrebuje, če ti odideš; jaz pa..." ~
2098 I  |               mrcina. Novega posojila potrebuješ, da zamašiš starejše luknje.
2099 III|          morali," pravi ona mračno in potresava z nogo. ~"Kaj dogovoriti?"
2100 I  |         zaplele pod kopita; vprego mi potrgaš." ~Iz hiše priteče Tona
2101 V  |             murvo, kozarček vinčka... potrpežljivo čakanje, da ga zopet --
2102 IV |             jo še prineseš, boter, le potrpi! Porenta se odkritosrčno
2103 V  |               Peter? Poniglavo se boš potuhnil pred otroki... Ali nimajo
2104 II |        staremu: "Tako ste ga naučili. Potuho dajati otrokom, napajati
2105 II |          razložil svoje razmere in jo povabil, naj bi prišla pogledat
2106 I  |               zjutraj rajši malo dlje povaljal po blazinah. Pa ga zbudi
2107 V  |               razcefrana, zamazana in povaljana, ti je frfotala krog ušes.
2108 V  |             plačal, dokupil zemlje in povečal svojo vladavino. Otroci
2109 I  |             dražijo. ~Drozeg je ravno povečerjal. Dvanajstletni Evgen, njegov
2110 III|                 V mraku -- delavci so povečerjali in se razšli -- pridrdra
2111 III|           Vendar se požuri, da izvrši povelje. In ko zagleda potem v kuhinjskem
2112 I  |          malodušno nezaupanje v svojo poveljniško odločnost, celo za psovko
2113 I  |             in odprto kuhinjo. Od tod poveljuje in gospodari, robanti in
2114 II |           oplazi Janeza, ki je zardel povesil glavo: ~"Stari se naj slinijo
2115 I  |              rob kozarca; previdno ga povezne med zobmi in srka kapljico
2116 V  |             je povešeno, polovica ust povešena navzdol; leva roka, leva
2117 IV |             jih omehča. Mazala bi te, povijala... Šment, Peter..." ~In
2118 III|              zase, krohotajoč se brez povoda. Ta ali oni sune Janeza
2119 IV |          stotakov in še Drozgovo seno povrhu? -- Kanacija taka! -- No,
2120 I  |          prosil, sosed... Stroške vam povrnem -- pa se popeljete tja dol
2121 IV |             ure je dobival skoraj kar povrsti. ~Igralska strast ga vedno
2122 V  |               poizkus, ohraniti se na površju, dokazati sposobnost za
2123 IV |             trenutek oledeni... potem povzdigne klavrno pogled do Stoparja
2124 IV |             Žezlovega fanatizma se ne povzpenja; a za domačo rabo ima dovolj
2125 II |          vsemi neprijetnostmi, ki jih povzročajo pijanci in sitni gostje.
2126 IV |            volji in tako...; četrtemu povzroči fantovščina preglavice --
2127 I  |                Kje so časi? Človek bi pozabil, tako je daleč. No... pa
2128 III|           čisto iznenadeni, ker so že pozabili nanju. ~Tona sede poleg
2129 III|          Nesrečen boš. Na posestvo ne pozabiš... zmerom ti bo žal... Radi
2130 IV |               v odgovorih. Največkrat pozablja, kako je bil določil: ali
2131 II |           samota, domotožje. Za domač pozdrav je že hvaležen človek. Občudujoč
2132 III|               vidi samo Drozga, ki jo pozdravlja s kupico: ~"Le pridi, Katra,
2133 I  |        Delavci odhajajo z dvorišča in pozdravljajo... ~"Zdaj pa, Evgen, spat!" ~
2134 I  |               užitek, izpolnitev vseh pozemskih hrepenenj; kakor da se hoče
2135 I  |                 Tudi njenega sina sem poznal. Agent je ali kaj." ~"Agent
2136 II |            odvisen od svojih staršev. Poznala sta se bila že od mladih
2137 II |            čas, da kaj dobim od hiše. Pozneje nikdar več. Česar ne zapravi
2138 II |           igračkanja z otroki, tudi s poznejšimi otroki, dokler so bili majhni.
2139 IV |            Peter! Ženin, da je kaj!" ~Pozorno si ogleda svoji debeli nogi,
2140 IV |         životi in napele mišice. Njih pozornost je podvojena, previdnost
2141 V  |             Treba je torej strahovite pozornosti. Treba je že zdaj prijeti
2142 III|               se docela k njemu in mu pošepeče na uho: ~"Jaz se oženim,
2143 III|           zmečkanim robcem v dlani in pošepeta skrivnostno: ~"Nič se ne
2144 I  |                 Miklavžu v vojake naj pošilja, čim večkrat more. Pa njegova
2145 IV |             in priden bodi!" ~Nato ga pošlje k Čelharju, naj on napreže
2146 I  |             na palico. -- "Po mizarja pošlji, Peter, da ti mero vzame...
2147 II |         brezdanjost greha. Oficialova poštenost jo je obvarovala hudega. --
2148 IV |      pogosteje sega po kozarcu, vedno poželjivejše srka -- pijanost vase... ~
2149 V  |         obrišejo za dediščino. Upniki poženejo posestvo za tako malenkostno
2150 IV |               obrne Čelhar k njemu: ~"Poženem kar na kolodvor? Morda še
2151 IV |                Čelhar? I, seveda! Kar poženi! Name ne boste čakali." ~"
2152 IV |            rečemo!" ~"Kaj bi ne bilo, požeruh! Mi trije in Žezlo... A,
2153 IV |               Pripovedke o Porentinem požeruštvu mu gredo po glavi, pa se
2154 V  |               boš poslušal in ubogal, požiral grenke in surove, očitanja.
2155 I  |               prikima in izpije resno požirek vina. ~"Saj sem bil mislil
2156 IV |              jih mora Drozeg marsikaj požreti. Od vseh strani letijo zabavljice
2157 II |       odurnost. -- Hlastač si, Peter, požrešen in objesten. Pohlep te ima
2158 IV |         kompotom! Altro che! -- Pa ne požrita vsega, lakotnika!" ~"Le
2159 I  |  predstavljajo negode? Koliko je samo požrla ženina bolezen? Koliko ga
2160 III|         požene v glavo, in večkrat si požuga sam pri sebi: "Le varuj,
2161 III|             na kratko vdal. Vendar se požuri, da izvrši povelje. In ko
2162 II |         hudomušna Reza. "Mi smo se že požurili, saprment. Vsa sem mokra,
2163 II |            licih in vabečih ustnicah. Požvižga priznavalno in se zasuka
2164 III|           grozeče iščejo očeta... ~Na pragu priteče Drozgu nenadoma
2165 II |          cesti, kjer se samo še oblak prahu počasi vlega...  Zdajci
2166 III|          zgraža ~Peter malo narejeno, praskajoč se za ušesi. "Zlomka! Zlomka!" --
2167 IV |          Drozgu kaj ostane! To sta mi prava ptiča! Dober tek! Jaz že
2168 V  |             pred otroki... Ali nimajo pravice, da te zaničujejo, da se
2169 I  |         meglene in odsotne. ~"Tako je pravila. Hotela je, da bi šel z
2170 V  |       naravnejše in mirnejše, dihanje pravilnejše -- Drozeg nenadoma obrne
2171 I  |          odide jezno: ~"Mir mi dajte, pravim! Če sem vam napoti, lahko
2172 IV |               jih parkrat vržemo, kaj pravita?" ~"V Trst se peljeva, Porenta." ~"
2173 IV |               že proč." ~Tona je bila pravkar tu, vrata so zašklompnila
2174 IV |            otekajo. Ampak --če najdeš pravo: ženska ti jih omehča. Mazala
2175 I  |           skrb za konje, za živad, za pravočasen odhod na delo. Posluša in
2176 II |                Želela je, da ne pride praznih rok za gospodinjo k Rebcu;
2177 V  |            ves v zadregi. "Jaz sem že prašal... Z Maričko sva se zmenila..." ~
2178 V  |              sprejemajoče in hvaležne prebežnice. -- Tudi je nazadnje možno,
2179 V  |        šepečejo molitvice. Desnica mu prebira rožni venec in ga opleta
2180 IV |             gleda Drozga od strani, s prebrisanim nasmeškom. Stopar ga prodira
2181 II |            ozre za Katro in oko se mu prebrisano zaiskri: ~"Kaj bi s tabo,
2182 IV |               Lasje so mu namazani in preča se mu sveti, brki nasvaljkani,
2183 I  |             naj hite, da se ne zamude predaleč v noč!" ~"Zakaj!" se skremži
2184 III|              Evgen postavi steklenico predenj pa ga pogleda hudomušno
2185 II |               ozira, ali že prinesejo predjužnik z bariglo vina. ~Janez in
2186 IV |               pijanost vase... ~Žezlo predlaga, da nehajo s tarokom...
2187 II |             Smrkavec! To imaš za svoj predolgi jezik!" -- Čofne ga po ustih
2188 III|         steklenicami pod pazduho in v predpasniku. ~Janezu se končno razveže
2189 II |              lump iz njega. ~Fantalin predrzni! No stara stvar je: jabolko
2190 I  |             že pri sami misli. Kaj si predstavljajo negode? Koliko je samo požrla
2191 IV |         četrtemu povzroči fantovščina preglavice -- in ženitnina; peti se
2192 IV |             Porenta -- skozi kuhinjo. Pregledal je po loncih in kozicah
2193 IV |            tisto kapljico obupa mu je pregnala sreča pri kartanju. Saj
2194 V  |              otroci tu, ki se ne dado pregnati z lastne zemlje, ki se drže
2195 IV |      prikrevsa k njemu, prigovarja in pregovarja, izpodbija izgovore, obljublja
2196 III|          naenkrat vpiti in razlagati, pregovarjati in prigovarjati, vneto,
2197 II |          pokoro delat, saj ima dovolj pregreh na duši. Smrt se ga že spominja,
2198 IV |             kričavo in zadirajoče se, prehajajoče v onemoglo momljanje. Njegova
2199 III|               ne more prav premagati, prehitro je prišla ta izprememba.
2200 III|             bodo dečki; za dekleta je prehude sorte." ~Vse križem trka
2201 V  |       premozenje, bi ga ne pri-tisnil prehudo; gledal bi seveda, da ga
2202 I  |            premagal nevšečnosti vsled prejšnjega pomenka -- in Drozgu je
2203 IV |            par mladeničev, ki so bili prejšnji dan pri "Ptičku". Balinčarji
2204 III|             Janez?" nadaljuje stari s prekanjenimi očmi. "Ali se mi je sanjalo?
2205 III|              mu smejejo oči veselo in prekanjeno, ko pogledava tu in tam
2206 I  |            svojo mošnjo! In vendar -- prekleta kvartopirska strast, da
2207 I  |           Petrove oči so slabe: šment preklicani, kakor bi skoz sito gledal!
2208 I  |              in gospodari, robanti in preklinja; tu sreblje sladkega vipavca,
2209 V  |             srditega, zmerjajočega in preklinjajočega. In zdaj je ležal -- kakor
2210 I  |               da škripljejo pod njim, preklinjajočim, stokajočim... Kaj bi se
2211 II |               Tesno mu je, da se mora prekobaliti na drugo stran... Pred Nežo
2212 III|              binglja pod mizo in roki prekriža tesno v naročju, kakor bi
2213 I  |            dekle. Zalo dekle je, a ne prelahke nravi -- stari se spozna
2214 I  |                Ampak..." -- Čelhar se premakne neugodno in pogleda v temo. "
2215 II |               jokala tam za skednjem. Premalo je spočit, ker je bil še
2216 II |            osvobodil strahopetnosti. "Premalokrat te je našeškala, zato si
2217 I  |          odsekanih vzklikih. Ko stvar premeljeta in še vedno padajo besede,
2218 II |            ozre znova k sestri. ~Tona premetava seno na obe strani; vedno
2219 III|               jecljajoč... ~Drozeg se premeteno nasmehne, se napol okrene,
2220 II |              zaročen in je čakal samo premeščenja, da se poroči. Tona je vedela
2221 V  |             polovica se mu vzpenja in premika, ko da hoče uiti izpod neznosne
2222 II |           obrne k bratu: ~"Se nisi še premislil? Kaj bo z Maričko? Jo vzameš
2223 I  |          sladkega vipavca, sanjari in premišlja. Če je treba, se vzdigne
2224 III|         narejena, Rebec. Da se ne boš premišljal!" ~"Jaz sem jako zadovoljen,
2225 I  |              gledajoč po temni cesti, premišljujoč napeto.  Tujec pride mimo.
2226 III|               je težko zanjo. Tono že premotimo. Jaz si priskrbim in vam
2227 V  |        neprilike. Ko bi mu on izročil premozenje, bi ga ne pri-tisnil prehudo;
2228 I  |             fant od fare. Krepek mož, premožen; ampak -- saj bo že skoraj
2229 I  |            Sosed -- Črnéčka ima nekaj premoženja, kaj?" ~"Ima," prikima Čelhar. ~"
2230 I  |              prostore v hiši sta bila prenaredila za gostilnico. Vse to pa
2231 IV |           omočen od pijače, da morajo prenehati z igranjem. Kot otrpnjen
2232 I  |               saj je itak najbrz malo preneroden za krcmarja. A kar -- na
2233 II |            prav; bogve če bi bila več prenesla. ~Slutil si, da se nič ne
2234 I  |              udarimo taročič!" ~Kakor prenovljen je, ves navdušen za ponočevanje.
2235 I  |             dobiš na zemljo, že davno preobdolženo? -- Ljudje krščanski, ne
2236 V  |            brate in za sestro ne bili preogromni. ~Polde in Miklavž sta že
2237 III|      omamljena. Z rokami se objemajo, prepevajoč pretrgano vsak zase, krohotajoč
2238 III|            Tona samo pogleda in konča prepir z mladino: ~"Dobro, dobro!
2239 II |          spominu, ko se je zadnjikrat prepiral z njo, že bolno in na smrt
2240 II |         otročje, kakor bi se moral še prepirati za svojo oblast in važnost. ~
2241 IV | nesporazumljenja so vedno pogostejša, prepirčki se pojavljajo, strasti se
2242 II |      zadolženo. Sitnosti s sorodniki, prepiri, tožbe in prodaja -- potem
2243 III|             vstane in gre razsojat ob prepirih za dvomljive "punte". Mlad
2244 IV |           zveni iz veže gor, srdit in prepirljiv, a dovolj oblasten, da zbode
2245 IV |               in red in snaga, pa nič prepirov. To boš gledal, Evgen! Vsi
2246 II |               se prej sam oženi, nego prepiše name." ~"Kaj?" se prestraši
2247 II |            vozom, Martin." ~"Stric so prepočasno dremali," se namuzne hudomušna
2248 II |         pokazala obupa, ki je v njej. Preponosna je, da bi priznala, kako
2249 III|              beleženju, si kratkomalo prepove "pokušanje". -- Stari ga
2250 II |           Nekaj sem že slišal. Jaz si prepovem: za norca me ne boste imeli." ~"
2251 IV |           Danes bo itak za opravke že prepozno v mestu." ~Žezlo gleda Drozga
2252 IV |                 ga je docela osvojilo prepričanje, da se sosed pri Črnéčki --
2253 I  |             brez ženskega nadzorstva, prepuščeno nezanesljivim deklam! In
2254 IV |          zapodi sovražnika z natančno preračunano gotovostjo v pogin in v
2255 I  |           mrvo žvekajoč, smejoč se in prerekajoč se s kosci, ki gredo ob
2256 IV |           vedno krajša, hvalisanje in prerekanje mu polagoma docela usahne. ~
2257 I  |             da ne zmrzne v skledah!" ~Preresen je njen obraz za sedemindvajset
2258 I  |             da ga Čelhar samo gleda. ~Preselijo se v posebno sobo. Drozeg
2259 V  |              na vsak slučaj, na vsako presenečenje. Usta so ji rezko stisnjena,
2260 V  |              Še dopoldne Drozgu zopet preskrbe duhovnika, ki ga izpove
2261 II |                za otroke pa ni pičice preskrbljenega. Če pojdete za materjo,
2262 V  |             vladavino. Otroci bi bili preskrbljeni, vdani in hvaležni. Ti bi
2263 IV |           gleda Čelharja, ki je mnogo presoliden za ognjevitega igralca.
2264 IV |               Janez je pijan, ves dan prespi; in ni ga moškega pri hiši,
2265 I  |            več gospodar? -- Počasi se prestopa po dvorišču, godrnjajoč
2266 II |           daljavi. Konji hrzajo in se prestopajo, z repi se otepajoč obadov
2267 II |               z njim in da privoščijo prestrogi gospodinji njegovo lekcijo.
2268 V  |            zaloti se celo pri treznem pretehtavanju njenega bogastva, pri dobičkaželjnih
2269 IV |              mu je težka. Bolestno si preteza ude, a stari ga naganja: ~
2270 IV |           trganja. ~"Težak si, Peter, pretežak za svoje noge, zato otekajo.
2271 IV |               biti, ko bi mu nekoliko pretipali kosti in mu malho olajšali... ~
2272 II |               A koj nato se mu pokaže pretkan usmev krog ust: ~Treba je
2273 V  |             očetova bolezen ni preveč pretresla; kakor da je čisto v redu
2274 III|               se objemajo, prepevajoč pretrgano vsak zase, krohotajoč se
2275 V  |         usojeno, je treba razumeti in pretrpeti. ~Edini Evgen je žalosten
2276 I  |         tiplje po cilindru. Naivno se pretvarjajoč gleda srepo v plamen, zraven
2277 I  |       sovražnost iz glasov: Kaj bi se pretvarjal, dedec, ko misliš vse kaj
2278 II |            sune v rebra: ~"Čemu bi se pretvarjala? Kdo ti krade žalost? Saj
2279 I  |          plane oni jezno. "Ubijaj se, preudarjaj, odločuj -- otroci pa narobe!
2280 V  |              daljavo -- kakor bi samo preudarjala, kako bo z dediščino...
2281 II |             ženitev z Nežo... ~Drozeg prevali nogo čez nogo in se ozre
2282 II |            Idilično sanjarjenje jo je prevaralo, zato si je zaželela zdaj
2283 III|              sprijemljejo od vlage. S prevejanim nasmeškom pogleduje Rebca
2284 I  |          radovednost! -- Sam napelji, prevejanost nakazna!... In končno umolkneta. ~
2285 II |       brčicami, vitkih udov, a z malo prevelikimi rokami. Pred sestro ima
2286 IV |               pozornost je podvojena, previdnost pomnožena, a tudi podjetnost
2287 IV |           ščetko in se obrije z večjo previdnostjo nego po navadi -- da bi
2288 IV |           Porenti je namreč znano, da prevoha vsak dan, kaj po trgu kuhajo. ~"
2289 I  |               prodamo; vožnjo gramoza prevzamemo od cestnega odbora; vojaki
2290 II |         bratom? -- Domačijo bi pa rad prevzel... ~Janez vzdihne in zastavi
2291 II |           umrje oče. Drozeg gre domov prevzemat gospodarstvo, zanemarjeno
2292 V  |            najhujši boj. ~On bi hotel prevzeti gospodarstvo kar najceneje,
2293 I  |                da je ljudem prijetno? Prevzetnost taka! Gospod Čelhar vas
2294 I  |              ponosen na priimek. -- ~"Prezgodaj žgete petrolej," zarobanti
2295 I  |               koncu je kaj manjkalo. ~Prezidala sta bila hleve in skedenj,
2296 I  |        dostojanstveno, dobrohotno, pa prezirljivo in zbadljivo, očitajoče
2297 IV |            razmahan, iskrečih se oči, prešernega jezika -- svest si sreče,
2298 I  |                ki jo zvezde dražijo s prešerno razuzdanostjo lesketajočih
2299 IV |             čimdalje manj; a nekoliko prešernosti je v njem, samozaupanja
2300 II |      pretirano; namesto žalosti pa jo prešine osvetoželjnost -- v imenu
2301 III|            stopi sem in tja po cesti, prežec v temo, če bi spazila kaj
2302 III|              očeta; v pogledu ji igra prežeča grožnja, da je pripravljena
2303 IV |              po gostih, vprašujoče in prežeče; zdi se mu, da vidi samo
2304 II |              duši. In to spoznanje ji prežene žalovanje, ki je bilo morda
2305 IV |              a izmed gub mu bliska in preži dvoje črnih, bucikastih
2306 II |            mnogo lepega. Življenje je preživel z njo. Navdušenje ob prvih
2307 V  |          izročil premozenje, bi ga ne pri-tisnil prehudo; gledal bi seveda,
2308 IV |              tu na mizi... ~Čelhar se približa: ~"Zdaj pa le hitro, Drozeg!
2309 V  |            redu in bi bila pravzaprav pričakovala ravno zdaj kaj takega. Pripravljena
2310 V  |               in bojazljivo, v vednem pričakovanju, da te zopet udari kazen
2311 V  |               love za jagodami, ko da pričakuje od molka in molitve čudežnega
2312 I  |               O, lepih denarcev je že pričaral tu in tam v svojo mošnjo!
2313 IV |            Otavo mi zastavi!... Tu so priče..." ~Drozeg izlije par kozarcev
2314 I  |                pa jo prav gotovo vrag pricinca z juničico, da res ni vredno
2315 V  |              da uredi razmere njemu v prid. Na Katro noče misliti;
2316 IV |              ptiča! Dober tek! Jaz že pridem..." ~Čelhar je naenkrat
2317 IV |                  Le ostani, Evgen, in priden bodi!" ~Nato ga pošlje k
2318 II |                Tona pravijo, da lahko pridete domov." ~"Saj sem tako namenjen,
2319 IV |               kolodvor? Morda še prav prideva." ~"K 'Avstrijskemu žezlu'
2320 V  |       drugačen z njim, kako ga zdobra pridobi, da uredi razmere njemu
2321 IV |          vsega še dozdevalo, da ga je pridobil samo z vabilom na tarok.
2322 III|           povečerjali in se razšli -- pridrdra nenadoma koleselj in se
2323 IV |             ima banko. Tudi Čelhar se pridruži in nekaj kibicev. ~Drozeg
2324 III|              in steče v hišo. ~Drozeg pridržuje sina, ki bi rad za njo: ~"
2325 II |              štejejo; zato mu je tudi prigovarjala, naj bi vzel štacunarjevo
2326 III|            razlagati, pregovarjati in prigovarjati, vneto, kakor bi šlo za
2327 II |          prinašajo kosilo. Po zelniku prihaja Katra s pokritim jerbasom
2328 I  |            ali mrtvim blagom; sosedje prihajajo po tobak, na kozarček žganja,
2329 II |            nato jo vidi med pogrebci, prihajajočimi na sedmino. Oblastne so
2330 II |             strasti. Med gosti, ki so prihajali iz trga, je bil tudi sodni
2331 V  |              življenje samo, kakor je prihajalo od slučaja do slučaja, brez
2332 I  |                  He, Grega, zdaj šele prihajaš? Že ves večer te čakava
2333 IV |                nečesa boljšega... ~Ob prihodu v trg se obrne Čelhar k
2334 I  |           Marsikak stotaček bi si bil prihranil in svoje že itak obremenjeno
2335 V  |             Zdaj si berač, ponizen in prihuljen, glavo za pleča skrito,
2336 I  |              Drozeg je bil ponosen na priimek. -- ~"Prezgodaj žgete petrolej,"
2337 I  |           danes sem vesel... in mlad, prijatelja! Mlad kakor pustni ženin!" ~
2338 IV |               posladkanje. ~"Zdaj pa, prijateljčka, še košček sirčka -- mama
2339 I  |           okrcala financa? Sosed? Med prijatelji?" ~"Čenče! Da se brigate
2340 II |          pustite me!" ~"Saj si vajena prijemanja, Katra! Katrica!" -- Nenadoma
2341 V  |          pozornosti. Treba je že zdaj prijeti vajeti v močne in odločne
2342 III|          domeniti. In ko se čez dolgo prikažeta pri mizi, so nekateri čisto
2343 V  |          otrpel si, bolnik za zmeraj, priklenjen k stolu, navezan na pomoč
2344 II |               bi se moral radi sestre priklepati k Marički, ki ga s svojo
2345 IV |             pa obotavlja. ~Drozeg sam prikrevsa k njemu, prigovarja in pregovarja,
2346 IV |          Žezlo se smehlja pretkano, a prikrito. Stopar je ledenomrzel,
2347 IV |            strasti, toliko, da je kot prilepljen k stolu, kadar se pošteno
2348 II |           Črnéčka bi ne bila začetek. Prilika bi bila za trenutek, morda
2349 III|          zgovori! Če ti rečem... take prilike še nisi imel. Danes... primojdunaj...
2350 III|                Oha, glejte, da vas ne primem za besedo: Ali je Tona v
2351 IV |            stopnjah, po katerih je na primer tarok veliko manj odvisen
2352 II |              bila obupala... Kaj je v primeri s tem tržaški doživljajček,
2353 III|            mladenič, s tabo se ne bom primerjal; a tudi Drozeg ni od muh.
2354 II |              si pa drugod poiščemo -- primernejše in bolj po volji. Ho, ne
2355 III|           Čelhar!" ga pokliče Rebec. "Primi Janeza!" ~Najmirnejši je
2356 III|        prilike še nisi imel. Danes... primojdunaj... danes bi se zmenil s
2357 II |            molitev in se ozira, če že prinašajo kosilo. Po zelniku prihaja
2358 II |              neprestano ozira, ali že prinesejo predjužnik z bariglo vina. ~
2359 I  |              ne, tudi karte so nam že prinesle srečo -- morda se obrne
2360 V  |        ponosno zleknjenim zatilnikom, prinesti mir in red in zadovoljnost,
2361 V  |                  Rebec se je ravnokar pripeljal," pravi Tona. "Ali ga pokličem? --
2362 I  |              se kdaj oženi, bogve kaj pripelje?" ~Čelhar prikima in izpije
2363 IV |            Evgen?" ~"Rekli so, da nam pripeljete -- takšno grdo babo... ki
2364 III|               nekaj, fantje!" ~Drozeg pripeva polglasno, a skoraj odsotno;
2365 II |               goslačice, in murni jim pripevajo, čričeč poldnevno uspavanko. ~
2366 IV |               naloga. S stereotipnimi pripombami v svojem hudomušnem dialektu
2367 IV |             je naenkrat boljše volje. Pripovedke o Porentinem požeruštvu
2368 IV |            izginila. Saj je bil Evgen pripovedoval, pa ga nihče ni poslušal...
2369 III|           ramah in pritiska k sebi pa pripoveduje vsem po vrsti in zaporedoma,
2370 IV |              udobnejše uravnajo in se pripravijo na resnejše opazovanje in
2371 IV |            zdaj pa zdaj na uro, da bi pripravil svoj odhod. Oči mu begajo
2372 I  |             se na dom možila, če dobi pripravnega človeka; Janez bi potem
2373 IV |              obrne glavo. Izmed napol priprtih vek pogleda naokoli... Konjska
2374 III|           ponjo, po nevesto! S'em naj prisede, da proslavimo vajino zaroko!
2375 III|          vedno znova v kuhinjo, da bi prisilil vsaj kaj mrzlega iz shrambe. ~
2376 I  |               še vedno padajo besede, prisiljeno in dolgočasno, jima zazveni
2377 II |               jih priveži, Martin, in priskoči malo, da se obrnete hitreje!
2378 III|             Tono že premotimo. Jaz si priskrbim in vam posodim, da mi vpričo
2379 II |             svetom... Ali mu je ne bi priskutil na ta način? Ali ne bi bil
2380 III|               temo, če bi spazila kaj prisluškovalcev. Pri Čelharju je okno razsvetljeno;
2381 IV |          deček se ne šali... ~"Ali si prismojen, Evgen?" ~"Rekli so, da
2382 IV |             hotel gnati, starec? S to prismojeno ženitvijo se ne izkoplje
2383 III|             jo! Izplačam te, kakor ti prisodi, pa jo imaš, kjerkoli hočeš...
2384 I  |               zame četrtinko, Evgen!" pristavi Čelhar. ~"Kaj bo z vremenom?
2385 III|           pozna, da je jokala. ~Janez pristopi obotavljajoč se: ~"Le pojdi,
2386 II |              zdaj se ni bila zavedala pristranosti v zakonskih bojih staršev.
2387 II |            Janez, vsak gibljaj izdaja pritajen upor. Nagnal bi ga, falota!
2388 III|            Tudi Rebec se poskuša bolj pritajeno; nazadnje vstane in hoče
2389 II |              ji zaiskri v očeh: Dekla pritepena bi hotela biti gospodinja?!
2390 III|             pognati domačijo s kakšno pritepenko vlačugarsko... To mu je
2391 V  |               bila ravno njena misel: priti s ponosno zleknjenim zatilnikom,
2392 III|                Treplje ga po ramah in pritiska k sebi pa pripoveduje vsem
2393 II |            pasu, surovo jo zagrabi in pritisne k sebi, da zavrešči kot
2394 II |             ker mora meni doto šteti. Pritisni nanj in reci, da poročiš
2395 II |             božal sinoči, ko se mu je pritoževala zoper očeta in jokala tam
2396 V  |       postreže, da steče k Toni in jo privede, če se mu zdi potrebno.
2397 II |              še en voz. ~"V senco jih priveži, Martin, in priskoči malo,
2398 IV |        nevoščljivci in skopuhi ter si privošči končno še dve skledici kompota
2399 II |               zadovoljni z njim in da privoščijo prestrogi gospodinji njegovo
2400 III|              vznemirjenja; komolec na privzdignjenem kolenu, brado v dlani, zamahuje
2401 V  |              uneseš, Peter? Ali ti še prizanesejo? -- Ali je že prišla ura?... ~
2402 II |            njej. Preponosna je, da bi priznala, kako je vsega konec...
2403 II |            vabečih ustnicah. Požvižga priznavalno in se zasuka z gornjim telesom:
2404 II |             je lačen!" ~Drozeg sam je prišepal skozi zelnik in se ustavil
2405 I  |             da je kaj. -- ~Zadnji voz priškriplje na dvorišče, kakor gora
2406 II |            skoraj obupno: ~"Daleč smo prišli pri nas. O, ko bi rajnka
2407 III|            Jaz se oženim, Rebec... in priženim, Rebec! Zdaj poslušaj!" ~
2408 I  |              mu gre po glavi. ~Čelhar prižge viržinko, pogleda važno
2409 IV |           Baba ti ne uide, Peter! Ho, prmejkokoš -- bi ne smel biti "Ptiček",
2410 II |          sorodniki, prepiri, tožbe in prodaja -- potem ženitev z Nežo... ~
2411 I  |              začnemo kosati posestvo? Prodajati od kraja? Hudimani, koliko
2412 I  |              nam posojilnice dovolijo prodajo? Ne sežejo prej same po
2413 I  |            teleti, z voli, kako žrebe prodamo; vožnjo gramoza prevzamemo
2414 IV |      prebrisanim nasmeškom. Stopar ga prodira s svojim ukazujočim, skoraj
2415 IV |              strupeno gleda s svojimi prodirajočimi očmi. Žezlo se skrivnostno
2416 I  |            robec v njej; oči mu žrejo prodirljivo v soseda. ~"Čemu pa naj
2417 IV |      zasleduje ob hribovju železniško progo s kamenitimi nasipi in globokimi
2418 I  |            zopet k Čelharju: ~"Vas bi prosil, sosed... Stroške vam povrnem --
2419 I  |               Pojdite iz kuhinje, vas prosim!" se zadere Tona jezno,
2420 III|         nevesto! S'em naj prisede, da proslavimo vajino zaroko! Ti, Evgen,
2421 I  |             Hudimani, koliko pa je še prostega intabulacij? Ali nam posojilnice
2422 III|             brado v dlani, zamahuje s prosto roko v suvajočih kretnjah
2423 I  |               vleče trudno do svojega prostora. ~"No lepa reč, ti fant
2424 III|           onstran ceste. Razsvetljeni prostorček pod objemajočo murvo je
2425 I  |             krompir in zelje. Spodnje prostore v hiši sta bila prenaredila
2426 I  |           vina. Pod murvo na očetovem prostoru sedi, kupico med rokama,
2427 IV |             vdaja blagodejnim čustvom prostosti, miru in zadoščenja, pričakovanja
2428 I  |              ozirajoč se skozi okno v prostrano vežo in odprto kuhinjo.
2429 V  |          računskih knjig očetovih, da prouči razmere, dožene visokost
2430 IV |            pride čas odhoda -- nobena prošnja, je vse zaman, ne grožnja
2431 I  |            celo za psovko bi zaslutil prošnjo. ~"Saj ste od Boga, ljudje
2432 I  |         naslanja na previsoko mizo in proži palčeva nohta ob gorenje
2433 I  |           objame njene boke in napeta prsa in se zaiskri pretkano:
2434 I  |          začne usekavati, odhrkovati, prskati s sumljivo obširnostjo in
2435 II |           Gospodariti? Dokler stari s prstom giblje, ne izpusti posestva
2436 III|              Miza je polna steklenic, prt polit, rdeč od refoška.
2437 II |        pospravljanjem po jerbasu in s prtom, da skrije svoj nemir. ~"
2438 III|          grabijo drobtinice po mokrem prtu. Časih pogleda okoli ogla
2439 I  |              Po vrsti oba voza! Ko bo prvi prazen, kar porinete..." ~
2440 II |         preživel z njo. Navdušenje ob prvih uspehih, ko se je utrdilo
2441 II |            odšel, ni obupavala kot za prvim. Počasi se je pomirila in
2442 II |             da se otrese kdaj bremen. Prvorojenec. Nedolžna slast igračkanja
2443 I  |          Evgen, njegov najmlajši sin, prvošolec na počitnicah, mu je bil
2444 II |               njega in narekuje hčeri psovke. ~Evgen, ki je bil prišel
2445 I  |        poveljniško odločnost, celo za psovko bi zaslutil prošnjo. ~"Saj
2446 I  |               součencem, da je drozeg ptič. In Drozeg je bil ponosen
2447 IV |               ostane! To sta mi prava ptiča! Dober tek! Jaz že pridem..." ~
2448 II |             perutnic. Nad gozdičem se ptice razkrope in razgube v vejevju;
2449 II |             Tudi ti si "Ptičkov". O, "Ptički" smo od zlomka, kaj bi tisto! ~
2450 III|            roko: "Nazadnje... ker si 'Ptičkova'... dobiš jih, Tona! ~Dobiš
2451 IV |            polagoma po klančku dol in puha dim iz ust. ~Sonce žge na
2452 III|             in ga podraži: ~"Kje imaš punco, Janez? Katra ti je ušla.
2453 III|              se prepira pri določitvi puntov, zavzemajoč se ljubosumno
2454 IV |               mogoče igrati. Natančen pustež je in srborit skopuh, pa
2455 IV |         zmedel; pa ga draži, da ga ne pustijo v Trst, predno ga pošteno
2456 II |             se iznebil vraga in mu ne pustim od hiše. Obljubi doto, izplačal
2457 III|             in kaj." ~Rebec tolaži: ~"Pustimo to za danes, Tona! Saj je
2458 I  |                prijatelja! Mlad kakor pustni ženin!" ~Pa pomežikne Čelharju. ~"
2459 II |               beži, Martin, ti govedo pustno! Kdo pa vpraša zate? Kaj
2460 III|               učil od najslovitejšega pustolovca. Moško se pomeša med igralce,
2461 IV |               ne vozi morda v Trst za pustolovstvi? Da ne bi kaj na igro mislil,
2462 IV |           sitno, ki bi ga moral tukaj puščati čez noč." ~"Ne, sosed! Prej
2463 II |        drobceno in sladko kot igrača. Puščoba je med tujci, samota, domotožje.
2464 IV |                   A nazadnje: čemu pa rabi posojila? Za pot bi imel
2465 IV |             ne povzpenja; a za domačo rabo ima dovolj strasti, toliko,
2466 V  |                Tona pa je bila zmerom računala, da odnese glavni del. Ali
2467 V  |              se pa ne more spraviti k računanju. Saj ne zaupa niti sestri
2468 V  |               v že določene načrte in račune. Smrt očetova bi ji ne prišla
2469 III|          naluckaš! Potem bo žaltava z računi." -- Ko se mu zazdi, da
2470 V  |             gospodarstva, naj se loti računskih knjig očetovih, da prouči
2471 I  |             ji trpko risana, oči brez radosti. Ko se vrne mimo očeta,
2472 IV |            vest in lahka duša, skoraj radostno mu je pri srcu. Tako sigurnega
2473 I  |          Soseda pijeta in se pomerita radovedno. ~"Dobra kapljica!" -- Peter
2474 II |             osvetoželjnost -- v imenu rajnice, v imenu svojem. ~Drozeg
2475 I  |            takega od njega in njegove rajnke Neže, ga navdaja s ponosnim
2476 III|           njih vrstnik. Treplje ga po ramah in pritiska k sebi pa pripoveduje
2477 I  |           opletajo krog vitkih beder, rame se ji dvigajo v rokavcih,
2478 II |              delo pa vam gre prekleto raskavo od rok. Mislil sem, da boš
2479 I  |               most, pred njo obširen, raven prostor za balincanje. Brzojavni
2480 IV |            Drozeg, kakor bi bil čisto ravnodušen ob splošnem zbadanju in
2481 II |             jaz pa..." ~Janez zmiglje ravnodušno z rameni in začne zopet
2482 II |              grabljicam so obrazi vsi razbeljeni, senske mrve se zajedajo
2483 III|            Janez?" ~Sinove oči so kot razbeljeno železo. Pesti so mu napete,
2484 II |             ko je mogla še rohneti in razbijati nad njim. ~Mahoma se mu
2485 III|            tolče po mizi in grozi, da razbije vso posodo. Tona bi ga za
2486 V  |               je menda usojeno, da se razblinijo tiste sanje kakor dim...
2487 III|              miglje Janezu, naj se ne razburja, saj je vse le šala. ~"Oh, '
2488 IV |               brez nevarnosti in brez razburjanja. Razmišljenost se ga loteva,
2489 III|             zahvali očetu. Nevesta je razburjena, predpasnik grize med zobmi
2490 III|               robcem in diše težko od razburjenja, pogledi ji grozeče iščejo
2491 V  |        starega banderca, raztrgana in razcefrana, zamazana in povaljana,
2492 IV |          urede po svoji volji, naj si razdele bremena!... Stari pa je
2493 I  |             No, le pojdi! In vino jim razdeli, ko končajo! Lepo ubogaj,
2494 V  |   dobičkaželjnih sanjah od ozdravitve razdrapanosti lastne domačije z njeno
2495 III|              nagne k njej. Glas ji je razdražen, da jo vsi pogledajo: ~"
2496 IV |              se menjava z veselostjo, razdraženost vzkipeva in se trenutkoma
2497 III|          dedec, se ne silite v pošten razgovor! Nič ni z nama, Rebec. Proč
2498 II |             nekaj časa žene, da bi se razgovorila; a oči se jima izbegavajo,
2499 II |      zadovoljnejša, nego je bila pred razgovorom. Brat se Maričke očividno
2500 I  |            Par grabljic leži na njem, razgretih lic, med ustnicami mrvo
2501 II |              z izpodvezanimi krili, z razgretimi lici in čmernim pogledom. ~
2502 III|               Janez vzel Maričko," se razgreva Tona. "Gospodarstvo naj