| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javorovega 1 jaz 77 jazbine 1 je 3182 jebacin 1 jecal 1 jecala 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3182 je 1679 in 1543 se 895 da | Ivan Zorec Izgnani menihi IntraText - Concordances je |
Chapter
1 I | Petra in Pavla 1784. leta se je Francè, tretji sin na daleč 2 I | mudil v Šentvidu. A ko mu je potlej bilo iti domov, se 3 I | potlej bilo iti domov, se je spomnil Poberetove Neže 4 I | iz Stične. Lepa misel ga je zmogla, da se je zadrevil 5 I | misel ga je zmogla, da se je zadrevil še tja. ~"Saj se 6 I | se ne zakesnim preveč," je spotoma mislil; "očetu, 7 I | dobro." ~Poberetova domačija je bila v rebri nad samostanom. 8 I | zdrav in močan fant, se je pametno zagledal vanjo, 9 I | Poberetovo hčer. ~"Ha," se je tiho menil s prijetno mislijo, " 10 I | priženiti ..." ~Z Nežo samo je v besedi že leto in dan 11 I | ga obletavale vso pot, da je, ko je prisopihal iz hoste 12 I | obletavale vso pot, da je, ko je prisopihal iz hoste pod 13 I | objeti Poberevino, ki ga je prijazno gledala iz sončne 14 I | se bo Neža začudila!" se je smehljal in skoraj tekel 15 I | po peščeni stezi, ki se je položno spuščala v Stično. " 16 I | praznikom, ne pričakuje." ~Neža je bila doma; po veži je brkljala, 17 I | Neža je bila doma; po veži je brkljala, v kuhinji ropotala 18 I | pripravljala. ~"O, ti si – ?" je debelo pogledala, ko je 19 I | je debelo pogledala, ko je prestopil vežni prag. "Pa 20 I | nisva videla." ~"Dolgo, da," je suho dejala in dalje brkljala. ~" 21 I | dalje brkljala. ~"Kaj pa ti je?" ~"Zakaj?" ~"Da si – taka? 22 I | Le mora me tlači, vso noč je ne morem odgnati." ~"O, 23 I | mir." ~"I, saj vem, kdo je mora. Vsa Stična se je boji, 24 I | kdo je mora. Vsa Stična se je boji, tak jezik ima in tako 25 I | jezik ima in tako silna je ponoči, ko se sprevrže v 26 I | v moro." ~"Le stoj," se je Francè poredno smehljal, 27 I | ali se kdaj res vzameva," je Neža rdela. ~"Križ božji, 28 I | božji, kako pa govoriš?" je Francè strmel. ~"Ali si 29 I | A kaj pravijo oče?" je Francè poskočil. ~"Nič. 30 I | precej prišla snubit?" mu je odleglo. ~"Nikar še, počakaj, 31 I | zoper patru opatu" ~Francè je vzdihnil in premolknil. ~ 32 I | in premolknil. ~Tudi Neža je molčala in svoje delo opravljala. ~" 33 I | opravljala. ~"No, pojdem," je Francè hripavo rekel, "daleč 34 I | Francè hripavo rekel, "daleč je Mali gaber." ~"Počakaj no, 35 I | Južina me čaka doma." ~In je šel. Nejevoljen je bil. 36 I | In je šel. Nejevoljen je bil. Prišel je z veselim 37 I | Nejevoljen je bil. Prišel je z veselim srcem, vrača pa 38 II | Francetova naglovitost je močno poparila nerodno Nežo. 39 II | nerodno Nežo. V peči ji je nekaj kipelo, pa ni slišala: 40 II | ni slišala: zagledala se je predse, roke so ji ostrmele. ~" 41 II | nisem menila z njim," si je očitala. Da le zameril ne 42 II | zameril ne bi preveč," jo je skrbelo. ~Kar ti je izza 43 II | jo je skrbelo. ~Kar ti je izza vogala prišarala Krtuca, 44 II | suhopeta ženska. V mladosti je bila malopridnica, očitna 45 II | očitna grešnica, zdaj pa, ko je greh ni več maral, ji je 46 II | je greh ni več maral, ji je vsa soseska očitala, da 47 II | vsa soseska očitala, da je mora in nevarna vešča. Porodnicam 48 II | nevarna vešča. Porodnicam se je vendarle rada silila za 49 II | rada silila za babico, pa je niso marale k sebi, tako 50 II | niso marale k sebi, tako je bila opravljiva. ~"Hoj, 51 II | Hoj, Neža premlada, ali te je obiskal ženin, ženin?" je 52 II | je obiskal ženin, ženin?" je brezzoba usta raztegovala 53 II | Kdaj bodo oklici?" ~Neža se je hudo ustrašila. "Kaj to 54 II | ustrašila. "Kaj to mar vam?" jo je popala tudi jeza, ker je 55 II | je popala tudi jeza, ker je vedela, da bo Krtuca s to 56 II | to tako skrbi?" ~"Trlep," je opravljivka vila svojo, " 57 II | opravljivka vila svojo, "glej, je že moral iz hiše dati Franco – 58 II | dati Franco – pater Pavel je ugnal trmoglavca in mu pregnal 59 II | pregnal tisto candro." ~Neža je vse to že vedela. In prav 60 II | že vedela. In prav zato je Francetu dejala, da bi poroko 61 II | prej nekoliko pozabijo, si je mislila. "Čemu vse to pripovedujete 62 II | pripovedujete meni?" se je jezno otresala opravljivke. ~" 63 II | rekla. ~"In tistega otroka," je opravljivka hitela, "je 64 II | je opravljivka hitela, "je v rejo vzel Praznik iz Velikega 65 II | Velikega Gabra." ~"Kaj vam je storil Trlep, kaj nedolžni 66 II | že zato ne bi marala, ker je v rodu s stiško moro in 67 II | opravljivko Krtuco!" ~Krtuca je zazijala, a Neža je zavpila: ~" 68 II | Krtuca je zazijala, a Neža je zavpila: ~"Kar poberite 69 II | še katero noč!" ~Krtuca je od jeze zapuhala in se pognala 70 II | Trlepe in ves svet. ~Neži je bilo skoraj žal, da jo je 71 II | je bilo skoraj žal, da jo je tako ujezila in zapodila. 72 II | ujezila in zapodila. Baba je polna hudobij in sam večni 73 II | še nakaniti, ne boji se je zaman vsa soseska. ~Misli 74 II | bi ga vzela ... Srce jo je zabolelo, naslonila se je 75 II | je zabolelo, naslonila se je ob burkle in se razjokala, 76 II | neumnem nesrečen človek. Ko je Poberè opoldne prišel domov, 77 II | opoldne prišel domov, mu je med jokom precej povedala, 78 II | jokom precej povedala, kaj je bilo. ~"Če si zavračala 79 II | Če si zavračala Krtuco, je prav, samo pregrdo si jo," 80 II | prav, samo pregrdo si jo," je oče zmajeval z glavo. "Mladi 81 II | starim človekom." ~"Mora je, snoči me je tlačila; tudi 82 II | človekom." ~"Mora je, snoči me je tlačila; tudi prej že večkrat." ~" 83 II | večkrat." ~"Beži, beži," se je smehljal. "Ko se omožiš, 84 II | več k tebi." ~"Saj tako je rekel tudi Francè," je rdela. ~" 85 II | tako je rekel tudi Francè," je rdela. ~"In da si bila neprijazna 86 II | neprijazna tudi s Francetom," je nalašč preslišal, "pa je 87 II | je nalašč preslišal, "pa je bilo grdo in neumno." ~" 88 II | se nekoliko pozabilo, kar je bilo pri Trlepovih." ~"Pusti, 89 II | pater opat?" ~"Dober človek je, ne bo ti podiral sreče." ~ 90 III | III.~Tisti dan je stiški opat Fran Ksaverij 91 III | maši in molitvah v koru pa je stopil za gospodarstvom 92 III | bratje in tlačani. ~Potlej je zamišljen sedèl za mizo 93 III | opatijski sobani. Pred njim je ležalo pismo, ki mu ga je 94 III | je ležalo pismo, ki mu ga je bil pravkar prinesel sèl 95 III | sèl iz Ljubljane; kazno je bilo, da ni oznanjalo dobrih 96 III | dobrih novic. Zakaj gospod je vstal in s pobešeno glavo 97 III | samostanskega vrta. Hodil je, hodil in postajal zdaj 98 III | same zoreče strni, ki se je ob mirnem vetru zibala v 99 III | kdo omlati in spravi?" je vzdihnil in se spomnil starega 100 III | starega hribskega moža, ki ga je bil davi prestregel in vprašal, 101 III | prestregel in vprašal, ali je res, da bo menihom zdaj 102 III | iz Stične. "Ne vem," mu je bil odgovoril, "božja volja 103 III | nas in za nekaterega še," je hribec jokavo odmajal z 104 III | cesarjeva ihta kako ne poleže?" je opata spekla huda skrb, 105 III | opata spekla huda skrb, da je postal ob mizi in se spet 106 III | tolažnega upanja. Potrt se je nameril po sobani in zastrmel 107 III | Trlepov Francè. ~"Že spet ji je blodil mlado pamet," je 108 III | je blodil mlado pamet," je zmajeval in gledal za Francetom, 109 III | gledal za Francetom, ki ga je jemala pot proti Šentvidu. 110 III | pot proti Šentvidu. Neža je še premlada, čeprav je zrela. 111 III | Neža je še premlada, čeprav je zrela. Nograški Marko bi 112 III | že več let vdovec, se mu je nekaj zameril. Mož čudno 113 III | konj; še sramota, ki se je lani razodela, ga ne obrne. ~" 114 III | vendar ga moram ukriviti," se je pater opat odločeval, "sicer 115 III | Naj spozna, kako hudo je grešil, in skesati se mora 116 III | jezika, sicer mislili, da mi je prav, kar je njegov oče 117 III | mislili, da mi je prav, kar je njegov oče storil ..." ~ 118 III | Kar ti jekne zvonec, ki mu je bilo samostance klicati 119 IV | IV.~Shtir leta je glih prezh, kar ∫e je ∫li∫ 120 IV | leta je glih prezh, kar ∫e je ∫li∫hala rezh, ~Da v∫i klo∫ 121 IV | bodi u∫mileni. ~Sobota je bila, ob sobotah se je opat 122 IV | Sobota je bila, ob sobotah se je opat že iz mladega postil, 123 IV | že iz mladega postil, ker je ta dan posvečen Materi božji, 124 IV | posvečen Materi božji, a zdaj je vendar pismo spravil v žep 125 IV | prelomil post. ~V obednici je namesto določenega lektorja – 126 IV | pomenka. ~"Bratje," jih je nagovoril, "neko pismo dobrega 127 IV | veselo ni. Le poslušajte," je dejal in prebral odstavek: " 128 IV | opat, cesar Jožef II. se je menda le odločil, da razžene 129 IV | usoda ne prehiti. Do zdaj je še vse dobro kazalo, cesar 130 IV | vse dobro kazalo, cesar je celó vprašati dal, ali je 131 IV | je celó vprašati dal, ali je stiški samostan res potreben 132 IV | da bi mu prizanesel – pa je dobil tak odgovor, da vam 133 IV | hudo ..." ~"Ha, kdo nas je pričrnil?" je star menih 134 IV | Ha, kdo nas je pričrnil?" je star menih zagodrnjal. ~" 135 IV | zagodrnjal. ~"Pismo, ki ga je prejel pater opat, meni 136 IV | se moramo." ~"Da, cesar je v naši deželi že razgnal 137 IV | dosti." ~"Hm, že res, dosti je samostanov, posebno ženskih, 138 IV | in brez skrbi živeti," se je oglasil še pater prior Ignacij 139 IV | štiridesetleten gospod, ki je do zdaj molčal in mrko gledal 140 IV | res nepotrebni. Pravično je, kar cesar hoče." ~"S Stično 141 IV | morejo primerjati. Naš red je delaven s peresom in drevesom." ~" 142 IV | Tako vendarle obstanemo, če je količkaj pravice še na svetu." ~" 143 IV | svetu." ~"Da, ni nemogoče," je prior pritegoval, "saj vsaj 144 IV | Nič: nekoliko! Naše delo je bilo in je še zmerom tako, 145 IV | nekoliko! Naše delo je bilo in je še zmerom tako, da imajo 146 IV | menihi." ~"In naš samostan je že v starih časih pisal 147 IV | A naš pater opat sam je za ljudstvo spisal in ob 148 IV | Ludy in naš pater prior je takisto spisal že več učenih 149 IV | znanosti, naš samostan jo je podpiral z velikimi denarji." ~" 150 IV | Učen ud tiste akademije je bil tudi Marko Grbec, sloveč 151 IV | imeniten zdravnik, ki se je rodil tamle v Šentvidu; 152 IV | Šentvidu; naš samostan ga je podpiral med šolanjem in 153 IV | na polju in pri živini pa je vendar velika ljudska šola 154 IV | cesarju ni nič sveto. Saj je odpravil tudi celo vrsto 155 IV | praznikih." ~"To kaže, da je praznikov bilo vendarle 156 IV | praznikov bilo vendarle preveč," je prior kimal. "Kadar je dosti 157 IV | je prior kimal. "Kadar je dosti dela in je čas za 158 IV | Kadar je dosti dela in je čas za to, hoče tlačan delati, 159 IV | hoče tlačan delati, pa je. Cesar je storil prav, bi 160 IV | tlačan delati, pa je. Cesar je storil prav, bi dejal." ~" 161 IV | za vse, kar počenja," se je prior kakor opravičeval. " 162 IV | Errare humanum – človek je, ob vsej blagi volji utegne 163 IV | cesar vendarle ni grešil, ko je tlačana otel iz suženjstva," 164 IV | otel iz suženjstva," se je mlad menih navduševal. ~" 165 IV | dovoljenja." ~Pter opat se je nemirno presedal in pobešal 166 IV | pobešal oči. ~"In vendar je gosposka le tako marsikoga 167 IV | nesreče, taka ali take," je naposeled rahlo ugovarjal. ~" 168 IV | rahlo ugovarjal. ~"A če mu je storila krivico, se je smel 169 IV | mu je storila krivico, se je smel pritožiti le njej," 170 IV | smel pritožiti le njej," je oni mladi pater poprijemal. " 171 IV | pater poprijemal. "Kako mu je sodila, ni treba praviti." " 172 IV | Čast in slava cesarju, ki je ukazal, da smo pred postavo 173 IV | vsem soditi le sodnik, ki je učen na postave." ~Skoraj 174 IV | moč hvalili cesarja, ki je dal zmeriti in oceniti vso 175 IV | davščine. Tudi lovsko pravico je uredil. Divjačine se je 176 IV | je uredil. Divjačine se je preveč zaredilo, gospoda 177 IV | zaredilo, gospoda pa bi je rada še več, čeprav se škoda 178 IV | utajili." ~"Kaj pa stiška?" se je neki pater poredno smehljal. ~" 179 IV | cesarju pač ni bilo mar; vedel je le, kaj je kmetu na kvar, 180 IV | bilo mar; vedel je le, kaj je kmetu na kvar, in da srnice 181 IV | zavedajo novih pravic!" je tožil pater oskrbnik. "Lovijo 182 IV | vse vprek." ~"Ondan," mu je neki pater pritegoval, " 183 IV | bolnika. Ob Stičnici se je za vrbjem skrival tlačan. 184 IV | počakati nočejo.' – Táko mi je zabrodil." ~"No, vidite," 185 IV | cesarju trdnega zdravja, močno je tlačanu polajšal tlačanske 186 IV | polajšal, pa tudi potuho dal," je godrnjal pater, ki mu je 187 IV | je godrnjal pater, ki mu je bilo nadzirati delo na polju. " 188 IV | drugega." ~"Aha. Pravično je, da zemlja pride v last 189 IV | roka udari tudi po Stični," je mlad pater veroval. ~"Križ 190 IV | veroval. ~"Križ božji," je star pater vzdihoval, kaj 191 IV | mora sleči kuto." ~Opata je bolelo, ko je poslušal prerekanje 192 IV | kuto." ~Opata je bolelo, ko je poslušal prerekanje menihov, 193 IV | menihov, a poslušal jih je mirno, da bi zvedel, kako 194 IV | kako mislijo. In zvedel je še preveč. V samostansko 195 IV | preveč. V samostansko celico je že dihal novi čas. ~"Če 196 IV | že dihal novi čas. ~"Če je že tu tako, kako ti je šele 197 IV | Če je že tu tako, kako ti je šele zunaj, med tlačani?" 198 IV | zunaj, med tlačani?" se je spomnil jezičnega tlačana 199 IV | kam blodiš ...?" ~Vzdihil je in počasi odšel, menihi 200 IV | pa za njim. ~Na dvorišču je nekoliko postal in naročil 201 IV | kočijo. ~"Kako naj zapreže?" je brat uslužno vprašal. ~" 202 IV | Gosposko – v četver!" je ukazal. ~Naj tlačani vidijo, 203 IV | tudi ta spomin. ~Ozrl se je, proti njemu je šel brat 204 IV | Ozrl se je, proti njemu je šel brat cerkovnik, star, 205 IV | pasom. ~"Pater opat," ga je ponižno ogovoril, "med brate 206 IV | ponižno ogovoril, "med brate je pala strašna novica, samostan 207 IV | Bomo, pater opat, bomo!" je starček sklonil glavo in 208 IV | obrnil; v sivo brado mu je zdrknila debela solza. ~" 209 IV | zdrknila debela solza. ~"Če je Boga volja, koga uslišati, 210 IV | svete može gotovo usliši," je opat ganjen veroval in gledal 211 IV | in gledal za bratom, ki je s trudnim, starčevskim korakom 212 IV | dolenje kraje bi pogledal," je potlej rekel priorju. "Že 213 IV | pojdete." ~Pripravil se je tudi sam. Kakor vselej, 214 IV | sam. Kakor vselej, kadar je šel z doma ali se vrnil 215 IV | doma ali se vrnil s pota, je tudi zdaj v kapelici zmolil 216 V | Velika gosposka kočija je kmalu zadrdrala s samostanskega 217 V | veliki cesti. Brat kočijaž je pritezal dolge vajete, bradati 218 V | vajete, bradati obraz mu je ogrel, oči so ljubeče božale 219 V | konje, a brat strežaj se je boječe držal in po malem 220 V | ceste; prebito nevarna se mu je zdela vsaka takale urna 221 V | nemeniške besede, ki jih je otodile preslušal med patri, 222 V | patri, a prav posebno mu je v misli silil Trlep iz Malega 223 V | iz Malega Gabra. O, Trlep je versko nemaren in nravno 224 V | vrata ... Usoda samostana je naposled le v božjih rokah, 225 V | v božjih rokah, a Trlep je na krivih potih, obrniti, 226 V | potih, obrniti, strezniti ga je treba. ~"Da, tudi Trlep 227 V | treba. ~"Da, tudi Trlep je iluminat – upornik, prosvetljenec, 228 V | sicer ne bi bil storil, kar je storil ... Za vsakomer mi 229 V | storil ... Za vsakomer mi je hudo, za Trlepom, čigar 230 V | hudo, za Trlepom, čigar rod je vse veke bil samostanu zvest 231 V | samostanu zvest prijatelj, pa mi je najbolj ..." ~Prior je pestoval 232 V | mi je najbolj ..." ~Prior je pestoval skrite misli in 233 V | Kmalu se bo odločilo," je veselo upal. ~Opatu so misli 234 V | trenile drugam. ~"Naš samostan je res precej storil tudi za 235 V | storil tudi za znanost," se je obrnil v priorja; "a zdaj, 236 V | priorja; "a zdaj, glejte, mi je žal, da smo skoraj vse pisali 237 V | zanemarjali bolj ko drugi," je prior popravljal; "dosti 238 V | neduhovni." ~"Da, učenost se je iz ozke celice speljala 239 V | in se počlovečila. In to je npredek." ~"Bog ve, ali 240 V | npredek." ~"Bog ve, ali res je. Principaliter enim studere 241 V | vednosti do modrosti." ~"Res je, scire amare est – vedeti 242 V | tisti čas – pred sto leti – je bilo dosti že, da se je 243 V | je bilo dosti že, da se je začela." ~"Prekmalu je onemogla." ~" 244 V | se je začela." ~"Prekmalu je onemogla." ~"V posameznih 245 V | onemogla." ~"V posameznih se je nadaljevala, zdaj pa spet 246 V | spet lepo deluje." ~"Kdor je učen, komur je dan dar pisanja, 247 V | Kdor je učen, komur je dan dar pisanja, bi najprej 248 V | pisati za domače potrebe," se je opat vnemal. "A mi smo delali 249 V | učeni Ivan Žiga Popovič, ki je na Dunaju gladil nemški 250 V | mrzili in mu očitali, da je tudi nejevernik, ker se 251 V | tudi nejevernik, ker se je družil s protestantskimi 252 V | učenjaki. A piljenje jezika mu je bilo znanstveno delo, čerpav 253 V | znanstveno delo, čerpav je bil v naravoslovju še večji 254 V | pismenega jezika." ~Prior se je molče zamislil, opat pa 255 V | molče zamislil, opat pa je, da bi svojo misel zatrdil 256 V | bolj, poudaril: ~"Jezik je moč. Z njim častimo Boga, 257 V | tajil svojega rodu, povsod je rad hvalil lepoto svojega 258 V | jezik ljubi bolj od svoejga, je malopriden in nima srca 259 V | za ljudstvo, iz katerega je." ~"Prilike pač ni imel. 260 V | Odkod bi bil jemal, če pa je človeška slepota zatrla, 261 V | A slovenske so bile, to je." ~"Premolknila sta. ~"Pa 262 V | če bi bil drugačen," se je čez čas spomnil opat; pa 263 V | čez čas spomnil opat; pa je bil in je upornik in brezbožnik. 264 V | spomnil opat; pa je bil in je upornik in brezbožnik. Še 265 V | in brezbožnik. Še cesar je to spoznal in mu ni hotel 266 V | potuhe." ~"Že vem, tačas, ko je spisal tisto knjigo o preveliki 267 V | gosposke." ~"Da. In čepav ga je cesarju priporočal sam grof 268 V | cesrju prav mogočni spletkar, je cesar vendar ukazal, da 269 V | opatu. Pa saj veste, kako je bilo." ~"Vem le, da je Kuralt 270 V | kako je bilo." ~"Vem le, da je Kuralt učen, a zoper svojo 271 V | čudaški človek; nesrečen je, težko živi. A veliko je 272 V | je, težko živi. A veliko je že pisal tudi o modroslovju." ~" 273 V | modroslovju." ~"E, modroslovje," je opat odmahnil. "Kdo je modroslovec? 274 V | je opat odmahnil. "Kdo je modroslovec? Mož, učen, 275 V | dna." ~"Tudi o čebelarstvu je pisal; še pesmi je zložil 276 V | čebelarstvu je pisal; še pesmi je zložil celo kopo." ~"Samo 277 V | in grenili srce; vendar je že pisal tudi o tem." ~Opat 278 V | pisal tudi o tem." ~Opat je začuden pogledal, prior 279 V | začuden pogledal, prior je povedal: ~"In sicer v slovenskem 280 V | se mu klanjajo – tako mi je pravil Anton Linhart." ~" 281 V | uskoka?" ~"Tudi Linhart je učen mož, ki dosti piše. 282 V | samostan nista bila. Kuralt je bil uporen, nemiren človek, 283 V | dosti boljši." ~"O, Linhart je nežna, pesniška duša; prav 284 V | suženjstva." ~"Pater prior," se je opat ustrašil, kaj hočete 285 V | ustrašil, kaj hočete reči, da je življenje v samostanu suženjsko?" ~" 286 V | Menih, povprečen človek, je najsrečnejše bitje na svetu. 287 V | občuti ob vsak uri, da je – suženj prastarih, okostenelih 288 V | lahko preberem." ~"Opat ga je poslušal ves prestrašen, 289 V | ves prestrašen, potlej si je rokami pokril obraz in zaječal: ~" 290 V | zaječal: ~"Križ božji, ali je duh prosvetljenstva že tako 291 V | puščajte si kri, že dolgo si je niste." "Tudi to je srednjeveška 292 V | si je niste." "Tudi to je srednjeveška navada." ~" 293 V | moram." ~"Kam merite?" ga je opat debelo gledal. ~"Pater 294 V | Ali ne pomnite več, kako je cesar Jožef II. ono leto 295 V | Paradajzarja?" ~"Pomnim. Paradajzar je hotel kuto čisto zavreči 296 V | apostatov – odpadnikov. Zaprl ga je v graško prisilno delavnico. 297 V | Potrpite, pater prior," se je opat pomiril; "saj to nemara 298 V | skoraj krivoveren gorečnik – je tudi ta. Misli, da je prosvetljenec, 299 V | je tudi ta. Misli, da je prosvetljenec, pa je le 300 V | da je prosvetljenec, pa je le slepo v cesarja zagledan 301 V | cesarja zagledan plemič; vse je, le škof ni ne po mišljenju 302 V | vse, kar imamo. Lakomnikov je zadosti. Slišal sem, da 303 V | všeč." ~"Habeat – naj le," je opat odmahnil z roko in 304 VI | VI.~Samostanska kočija je že po klancu Radohove vasi 305 VI | proti Pljuski, brat kočijaž je zaviral, brat strežaj strahoma 306 VI | trobil. ~"Počasi, počasi," je svaril tudi opat. ~In res 307 VI | svaril tudi opat. ~In res je s stransekga pota na sredo 308 VI | imenitnima gospodoma. Kočijaž je kriknil in močno potegnil 309 VI | Pazite, Vrbičev gospod," se je opat nasmehnil in pomahljal 310 VI | presvetli, majhna škoda," se je nerodni mož omotično umikal 311 VI | gledal za kočijo, ki se je spet spustila v dir. ~"Ta 312 VI | menda nikoli ni trezen," je opat zmajeval. ~"Revež je," 313 VI | je opat zmajeval. ~"Revež je," se je prior oziral, "v 314 VI | zmajeval. ~"Revež je," se je prior oziral, "v vinskost 315 VI | gospod, iz teh krajev doma, je bil šolan človek. Več let 316 VI | bil šolan človek. Več let je v daljnjem tujem mestu imel 317 VI | imenitno službo: a prerad je pil vino, v vinski omotici 318 VI | vino, v vinski omotici se je nekaj pregrešil, pa so mu 319 VI | pregrešil, pa so mu jo vzeli in je bil ob kruh. ~Potlej se 320 VI | bil ob kruh. ~Potlej se je dolgo potikal križem svet, 321 VI | nekatere matere kruh, a ko je pretaknil skoraj že vse, 322 VI | pretaknil skoraj že vse, je obupal in primotoglavil 323 VI | steče pod tisti grm, kjer se je izlegel," je čustvoval in 324 VI | grm, kjer se je izlegel," je čustvoval in občudoval potlej, 325 VI | imenitnega, učenega stanu se ga je držal, da so ga povsod, 326 VI | da so ga povsod, kamor je prišel, radi klicali k skledi 327 VI | v krčmi za mizo. Vračal je, da jim je pisal pisma in 328 VI | mizo. Vračal je, da jim je pisal pisma in oporoke, 329 VI | pravil prigodbe. To pot se je bil nameril v krčmo na Pljusko. 330 VI | krčmo na Pljusko. Žejen je bil, še vodo bi pil, pa 331 VI | bil, še vodo bi pil, pa je navajen ni bil. ~Pred veliko 332 VI | veliko Pljuskarjevo hišo je stala dolga vrsta tovornih 333 VI | bila prazna, prenekateri si je s priprego služil lepih 334 VI | peroti tudi že voznikom," je prior rekel, ko je kočija 335 VI | voznikom," je prior rekel, ko je kočija mimo vozov dirjala 336 VI | ovinek. ~"Tem se godi prav," je opat kimal, "saj so surovi 337 VI | surovi in prevzetni, da je kar grdo." ~"O, prevzetija 338 VI | starimi pravicami." ~Kočija je prašila ob hosti nad vasjo 339 VI | nemara ni slišal kočije, je zdajci iz gošče stopil na 340 VI | bi ga ukopal: ustrašil se je pa že tako, da mu je zajec, 341 VI | se je pa že tako, da mu je zajec, ki ga je tiščal pod 342 VI | tako, da mu je zajec, ki ga je tiščal pod suknjo, pal na 343 VI | strignili z ušesi, kočijaž je ustavil. ~"Šmarec, nekaj 344 VI | Šmarec, nekaj si zgubil!" je opata pogrelo. "Kaj pa je 345 VI | je opata pogrelo. "Kaj pa je tisto? " se je že smehljal 346 VI | Kaj pa je tisto? " se je že smehljal odrevenelemu 347 VI | ne poznate živali? Zajček je, zajček." ~"Zajček, praviš? 348 VI | Zajček, praviš? Kdo pa ti ga je dal?" ~"Mislim, da sam Bog, 349 VI | da sam Bog, tak čudež se je zgodil. Saj verjamete v 350 VI | ni več smehljal, a Šmarec je z navihanim smehom po vsem 351 VI | gob ob taki vročini," se je prior smejal. ~"Kdor išče, 352 VI | Kdor išče, ta najde," je mož vračal. "Hodim, hodim 353 VI | tegale zajčka." ~"Mrtvega?" je opata zanimalo. ~"Kako: 354 VI | bi bil pa čudež? – V resi je sedel na zadnjih nogah, 355 VI | oblizovali tja do ušes.' Zajec pa je nemara slišal mojo misel: 356 VI | mojo misel: kar obrnil se je, da bi odskakljal, a jaz 357 VI | malo se stresne: sklenil je, mrtev je ... Ali ni čudež, 358 VI | stresne: sklenil je, mrtev je ... Ali ni čudež, tako ujeti 359 VI | zajca, pater opat?" ~"Res je čudež," se je opat spet 360 VI | opat?" ~"Res je čudež," se je opat spet smehljal Šmarčevi 361 VI | tlačani." ~"Premodra postava!" je opat rekel priorju. "Če 362 VI | hoste in vse vodé." ~Kočija je zdrsnila dalje, pa ne daleč. ~ 363 VI | daleč. ~V cestnem prahu se je igrala kopa otrok. Brat 364 VI | kopa otrok. Brat strežaj je zaman trobil, otroci ga 365 VI | ga niso slišali. Kočijaž je ustavil. Iz vasi je na ves 366 VI | Kočijaž je ustavil. Iz vasi je na ves splav hitela tlačanka, 367 VI | bili vsi v igri. ~Ženska je spoznala gospoda in se ustrašila. ~" 368 VI | ustrašila. ~"Kaj so tvoji?" ji je opat prijazno pomagal. ~" 369 VI | Že prédlanska pomlad ga je pobrala. Osem otrok mi je 370 VI | je pobrala. Osem otrok mi je pustil in siroščine, da 371 VI | ljubi, ne šteje." ~Opat se je spogledal s priorjem in 372 VI | utegnila zahvaliti, kočija je šinila dalje. ~"Kako veliko 373 VI | dalje. ~"Kako veliko misel je povedala o ljubezni, največji 374 VI | največji čednosti!" se je opat čudil na glas. ~"Človek 375 VI | ji odkril do tal." ~"Tako je tudi z dolžnostjo, kakor 376 VI | tudi z dolžnostjo, kakor je povedala ženska: ljubezen 377 VI | biti v nji in z njo, sicer je človeku le breme." ~"A kdor 378 VI | človeku le breme." ~"A kdor je ob moč, naj si ne prti prehude 379 VI | prti prehude dolžnosti," se je umikal prior, ki je začutil, 380 VI | se je umikal prior, ki je začutil, da opat meri vanj. ~ 381 VI | opat meri vanj. ~Opat ga je otožno pogledal in umolknil; 382 VI | pogledal in umolknil; strežaj je zatrobil, kočija se je ustavila 383 VI | strežaj je zatrobil, kočija se je ustavila pred Trlepovo hišo 384 VI | kaj ste vi, ste vi?" se je Trlep razoglav klanjal gospodoma, 385 VI | konje. ~"Lepi konji," jih je Janez, najstarejši, meril 386 VI | kar četvero?" ~"Čemu?" se je brat kočijaž nasmehnil. " 387 VI | kočijaž nasmehnil. "Ker je gosposko in da se sprehodijo." ~" 388 VI | za kočijo." ~"Hm, potrata je, da imate tako lepe, močne 389 VI | I, kdor more, more," je Tone razumel. ~"Dokler še 390 VI | razumel. ~"Dokler še more," je Francè zamrmral sam vase. ~" 391 VI | jim mara, takim gospodom!" je še Nace povedal svojo. ~" 392 VI | bi gospoda šla v hišo?" je Trlep vabil gosta. "Da ne 393 VI | tu stali." ~"Da, Trlep," je opat pokimal, "prav do tebe 394 VI | sprejmi – pojdimo v hišo!" je še povabil, a po obrazu 395 VI | povabil, a po obrazu mu je za tren oči mrknila komaj 396 VII | Velika soba v Trlepovi hiši je bila svetla in čista, a 397 VII | bila svetla in čista, a ker je bila sobota, so bila pomita 398 VII | tla. V kotu nasproti vrat je bila precej velika miza 399 VII | peči z dvema zapečkoma se je košatila visoko postlana 400 VII | svetnikov in svetnic, a največja je bila tista, ki je pomenila 401 VII | največja je bila tista, ki je pomenila Žalostno Mater 402 VII | Ko sta gospoda sedla, je Trlep odgrnil prt s hlebca 403 VII | poskusita, današnje peke je." ~Prior je res oškrnil 404 VII | današnje peke je." ~Prior je res oškrnil kosec lepo zapečenega 405 VII | posta. ~"Kaj ste počivali?" je prior vprašal, ker je opat 406 VII | je prior vprašal, ker je opat molčal. ~"Stara navada 407 VII | delopust."~"Lepa navada, sobota je Materi božji posvečen dan." ~" 408 VII | Kaj pa kaj berete?" je opat vedečno vprašal. ~" 409 VII | Celestin." ~"Zakaj vam ga je vzel?" je priorju ušlo. ~" 410 VII | Zakaj vam ga je vzel?" je priorju ušlo. ~"Češ da je 411 VII | je priorju ušlo. ~"Češ da je tisto branje pregrešno za 412 VII | pregrešno. Knjiga sama, stara je bila sto in sto let, težka 413 VII | debela ko bukova klada, ga je nemara bola v oči." ~"Rajnki 414 VII | bola v oči." ~"Rajnki pater je storil prav," je opat popravljal. " 415 VII | Rajnki pater je storil prav," je opat popravljal. "Sveto 416 VII | popravljal. "Sveto pismo je res sveto, a v njem je tudi 417 VII | pismo je res sveto, a v njem je tudi kaj, kar bi nešolan 418 VII | kaj berete zdaj?" ~"Zdaj?" je Trlep ponovil, segel na 419 VII | z rdečo obrezo. ~Opat jo je odprl in prebral prvo stran: 420 VII | Choarjou S. Augustina. ~"Ali je tudi ta taka, da bi jo človek 421 VII | utegnil naraobe razumeti?" je Trlep, že nekoliko rdeč, 422 VII | Ne, ne, Trlep, prava je, le dosti in radi jo prebirajte." ~" 423 VII | prebirajte." ~"No, vendar!" je mož godrnjavsnil. "Veste, 424 VII | godrnjavsnil. "Veste, žal mi je, da tudi svetega pisma nimamo 425 VII | niste odprli?" ~"Tudi meni je žal," se je opat spomnil 426 VII | Tudi meni je žal," se je opat spomnil pogovora, ki 427 VII | tele knjige. In še zdaj mi je žal, da ga nisem dal v novomeške 428 VII | patrov frančiškovcev." ~"Zanj je morda bolje tako," je prior 429 VII | Zanj je morda bolje tako," je prior opomnil. "Šolan človek 430 VII | zmerom srečen." ~"Sit pa je le večkrat ko kmet," je 431 VII | je le večkrat ko kmet," je Trlep mislil na glas, "srečo 432 VII | sam." ~"Kako pa Francè??" je opat odredal pogovor. "Kaj 433 VII | mara, le naj ga pobere, saj je Poberetova." ~"Premlada 434 VII | Poberetova." ~"Premlada je. Dopovej mu, naj opusti 435 VII | dopustim te ženitve, pa je!" ~"Kako: ne dopustim?" 436 VII | Kako: ne dopustim?" je Trlepa privzdignilo. "Kaj 437 VII | mine za prav dolgo." ~"Kaj je hudega storil moj sin?" ~" 438 VII | prilika premotila." "Odrasel je, ne morem ga prikleniti." ~" 439 VII | bom vedel za kaj." ~Opat je že nejevoljno gledal, a 440 VII | oči, uporno, zadihano se je držal. ~"Kaj bi rad, da 441 VII | Mislim, da me bo; dober fant je in pameten." ~"V vsem naj 442 VII | Ne vem, kaj mislite!" ga je Trlep brezasto pogledal. ~" 443 VII | uma?" ~"Nisem. Človeško je bilo, kar je bilo, človeško 444 VII | Nisem. Človeško je bilo, kar je bilo, človeško poravnam 445 VII | ne bi smeli biti trdi," je vroča togota ujedala Trlepa. " 446 VII | nič ni tisto, kar se ti je primerilo z deklo Franco?" ~" 447 VII | sem se greha, kolikor ga je bilo, in pokoro sem storil 448 VII | Bog, trdno verujem, mi je že odpustil vse, ker ve, 449 VII | še pestili." ~"Skrbeti mi je za zveličanje tvoje duše," 450 VII | zveličanje tvoje duše," je opat rekel s čisto spremenjenim 451 VII | in nič te ni sram." ~"Res je, nič me ni sram, nobene 452 VII | njenega otročička." ~"Kaj je fantom vse to prav?" ~"In 453 VII | sestrico, ki jo imajo."~Trlepa je ugrelo, govoril je glasno, 454 VII | Trlepa je ugrelo, govoril je glasno, okno je bilo odprto. 455 VII | govoril je glasno, okno je bilo odprto. Sinovi so se 456 VII | hišo. ~"No, tu so," se jim je oče nasmehnil, "vprašajte 457 VII | vprašajte jih sami." ~"Kaj pa je?" je Janez zinil, drugi 458 VII | jih sami." ~"Kaj pa je?" je Janez zinil, drugi trije 459 VII | stopili obenj. ~Trlep jim je povedal. Hrustom se je zmračil 460 VII | jim je povedal. Hrustom se je zmračil pogled. ~"Pater 461 VII | zmračil pogled. ~"Pater opat," je Janez hropel, "našega očeta 462 VII | Samo eno so storili napak," je Tone pomagal, "to, da so 463 VII | v rejo Prazniku." ~"So," je France pridal, "pa samo 464 VII | pridal, "pa samo zato, ker se je Franca sama hotela umekniti 465 VII | drugega ni kazalo, revi," se je Janez jezil. "Pater Pavel 466 VII | Janez jezil. "Pater Pavel jo je pestil in na spovedi podil 467 VII | se kar precej vrnili," se je Nace smehljal novi misli. ~" 468 VII | Trlep, nikakor ne!" se je opat ustrašil. "Bodi človek, 469 VII | tega!" ~"Saj ne morem," je Trlep odmahnil; "Franco, 470 VII | ji namenil primerno doto, je nekdo zasnubil, prav pri 471 VII | zasnubil, prav pri meni jo je zasnubil, vsemu in vsem 472 VII | ti." ~"Ne vem, kako bo," je Trlep pobesil oči ... "S 473 VII | damo Franco." ~Prior se je na glas zasmejal in udaril 474 VII | To naj bi že bilo," se je tudi opat nasmehnil. ~"Saj 475 VII | ni mogoče." ~"Zakaj ne?" je zanimalo tudi priorja. ~" 476 VII | še vsako pregovorile, da je umaknila besedo." ~"Ker 477 VII | bi prišla v našo hišo!" je Janez tiščal pesti. "Pa 478 VII | ali ni to tudi pokora?" je Trlep otožno pogledal opata. " 479 VII | Sina oženi, pa bo," se je opat domislil, čeprav je 480 VII | je opat domislil, čeprav je opazil, da hiša ni zanemarjena 481 VII | čelesnik, kljuke in okna, vse je bilo čisto. ~"Kaj ste pozabili?" 482 VII | čisto. ~"Kaj ste pozabili?" je Trlep poredno uščenil. ~" 483 VII | kmalu zavpili. ~"No, no," je opat divgnil roko, "saj 484 VII | opat divgnil roko, "saj je res lepo, da imate očeta 485 VII | podpira, si nebesa odpira," je Janez povedal za vse. ~Opat 486 VII | Janez povedal za vse. ~Opat je malo pomolčal, potlej pa 487 VII | Tudi deklo ti priskrbim," je opat dejal, preden sta se 488 VII | brez ženske roke." ~Opat je med vožnjo čutil, da ga 489 VII | med vožnjo čutil, da ga je Trlep premagal. Pa to ga 490 VII | možitev dekle France ga je mirila. A da se mu je ponosni 491 VII | ga je mirila. A da se mu je ponosni Trlep tako odrezoval, 492 VII | Trlep tako odrezoval, ga je vendar skelelo. ~"Če je 493 VII | je vendar skelelo. ~"Če je tak Trlep, čigar rod je 494 VII | je tak Trlep, čigar rod je zmerom bil velik prijatelj 495 VII | kakšni so šele drugi?" se je pritoževal priorju. ~"Da, 496 VII | pritoževal priorju. ~"Da, Trlep je Trlep," se je smehljal. " 497 VII | Da, Trlep je Trlep," se je smehljal. "Ni čudno, če 498 VII | gleda vanj." ~"In vendar je iluminat – ves obrnjen v 499 VII | tenkočuten v spovednici?" je opat obupaval. "Ali so bile, 500 VII | za prav ni nič hudega, če je ljudstvo, le strahovano