Chapter

  1 I      |     opravkih mudil v Šentvidu. A ko mu je potlej bilo iti domov,
  2 I      |       obletavale vso pot, da je, ko je prisopihal iz hoste pod
  3 I      |             je debelo pogledala, ko je prestopil vežni prag. "
  4 I      |         in tako silna je ponoči, ko se sprevrže v moro." ~"Le
  5 I      |         Francè poredno smehljal, ko se vzameva midva, ne bo
  6 I      |          vprašal patra opata?" ~"Ko z očetom prideva snubit,
  7 I      |          pa ne, če se bo rebril, ko se sme ne več?" ~"Nak ...
  8 II     |        očitna grešnica, zdaj pa, ko je greh ni več maral, ji
  9 II     |        več s Francetom, kar prej ko prej vzemi Nograškega." ~"
 10 II     |        neumnem nesrečen človek.  Ko je Poberè opoldne prišel
 11 II     |          beži," se je smehljal. "Ko se omožiš, ne bo nobene
 12 IV     |           da naš samostan ni več ko zadosti storil tudi za znanost?" ~"
 13 IV     |        cesar vendarle ni grešil, ko je tlačana otel iz suženjstva,"
 14 IV     |         kuto." ~Opata je bolelo, ko je poslušal prerekanje menihov,
 15 V      |        ga nismo zanemarjali bolj ko drugi," je prior popravljal; "
 16 V      |        potuhe." ~"Že vem, tačas, ko je spisal tisto knjigo o
 17 V      |      spoznanje. Premlad sem bil, ko sem se pomenišil, zdaj nisem
 18 VI     |          nekatere matere kruh, a ko je pretaknil skoraj že vse,
 19 VI     |        hoste, vasi in ljudi. "In ko človeku vse odneha, naposled
 20 VI     |       voznikom," je prior rekel, ko je kočija mimo vozov dirjala
 21 VI     |       konje, druga dva pa slame. Ko bi trenil, so si vsi štirje
 22 VI     |         še Nace povedal svojo. ~"Ko bi gospoda šla v hišo?"
 23 VII    |      mrtvim Jezusom na kolenih.  Ko sta gospoda sedla, je Trlep
 24 VII    |         sto let, težka in debela ko bukova klada, ga je nemara
 25 VII    |   svetega pisma nimamo več. Kaj, ko bi ga nam pošteno vrnili,
 26 VII    |             Sit pa je le večkrat ko kmet," je Trlep mislil na
 27 VII    |          strah ga vzemi!" ~"Bom, ko ga bom vedel za kaj." ~Opat
 28 VII    | življenje tlačana? Vidite ga le, ko človeško greši, ne veste
 29 VII    |         in mu nogo podstavljate, ko si išče sreče, potlej se
 30 VII    |         hočemo mi. Pride pa dan, ko tudi hudi Trlep in še ta
 31 VII    |        je človek, omaga in pade: ko se zave, je prekasno in
 32 VIII   |                            VIII.~Ko je samostanska kočija minila
 33 VIII   |           Ves hrib se je tresel,~ko je Jezus križ nesel,~je
 34 VIII   |       Lepših fantov na sveti ni,~ko so ti mladi furmani.~Konju
 35 VIII   |        kmet hotel vedeti. ~"Nak. Ko mu je pater Tonček uravnal
 36 VIII   |         so ga vsi imenovali. ~In ko je bolnik okreval, se je
 37 VIII   |        ga v starih starih časih, ko je po teh krajih bilo še
 38 VIII   |        Kaj je nam bil, spoznamo, ko ga več ne bo." ~"Stavimi
 39 VIII   |    utrinjaš, da bi te laže nosil ko poslušal." ~"Kaj sem rekel
 40 IX     |           V krčmi me laže najdeš ko v cerkvi, tak sem, ne morem
 41 IX     |          dejal." ~"O, je. In več ko le baba. Ondan, le poslušaj,
 42 IX     |     napravili," je tiho povedal, ko sta trčila in izpila. ~"
 43 IX     |        je majhen, štiri premaga, ko je srednji, svet obrača,
 44 IX     |          srednji, svet obrača, a ko je star, po sejmu skače." ~
 45 IX     |    potlej orje, brazde obrača, a ko se postara, ga prodajo na
 46 X      |      lepu, enkrat umreti ∫vetu. ~Ko sta se opat in prior odpeljala,
 47 X      |          tega izprosi tudi zame, ko preženó menihe ..." ~Po
 48 X      |        poženó križem svet." ~"O, ko bi jih res že kaj kmalu!" ~"
 49 X      |          leto nadrobil Sotečanu, ko si tisto pisanje poslal
 50 X      |       jim ne more dolgo upirati. Ko bi cesarski odkod dobili
 51 X      |        vidi ne dobro in gluha je ko kamen, zemlje pa ima, še
 52 X      |            Da me je jaril napuh, ko bi me bil moral tiščati
 53 X      |        res je mogoče, da grešim, ko nočem ne." ~"Trudi se, kolikor
 54 X      |        naročju držal božji svet, ko se je menih zdravnik potlej
 55 XI     |        ve, da se puliš bolj zanj ko zase." ~"Huda je za denar,
 56 XI     |          upa ... O, kje so časi, ko je kmet še imel srce, da
 57 XI     |        bom že vprašal cesarja." ~Ko so po večjem obrali stiško,
 58 XI     |          še slišala nista brata, ko je stopil v vežo. ~"Kaj
 59 XI     |            Tako vesta nemara več ko jaz," je dejal in stopil
 60 XI     |         če ne zlepa, pa zgrda. ~"Ko se ne moreš izmotati z muko,
 61 XI     |         si zlepa dal dopovedati, ko bi videl, da vsaj pisanja
 62 XI     |    nevesto se jih bo trgalo sto, ko zvedo." ~"Nočem, da bi se
 63 XII    |     vesta dva, zve pol sveta." ~"Ko poveš gospodarju, že vesta
 64 XII    |         Polona bledela; "pa kaj, ko je mož, ki to zna, tako
 65 XII    |         se je Polona nasmehnila, ko je pogledala skozi okno, "
 66 XIII   |        je bil potrt in žalosten, ko se je vrnil domov. Hudo
 67 XIII   |   storila kaj prav nerodnega. ~A ko sta se oče in Tone vrnila,
 68 XIII   |        je vsak mlad človek. Prej ko se zbogata, bolje bo za
 69 XV     |         tele in ga je še hotela, ko je zraslo do vola." ~Kumerdej
 70 XV     |        ne sedi, naj si sedež brž ko brž priskrbi." ~"Vse negotovosti
 71 XV     |         vendarle nastajajo dobe, ko se človeštvo hoče preroditi
 72 XV     |          naše večje prosvete." ~"Ko bi le cokel ne bilo v njej!
 73 XV     |    zakleto, da se vsi potujčijo, ko se izšolajo." ~Prior se
 74 XV     |   Linhart skromno pobranil, "več ko meni je Bog dal daru tebi,
 75 XV     |          zametaj ga nikar ne." ~"Ko bi mi dal vsaj tudi milost
 76 XV     |     ovirale." ~"Premlad sem bil, ko sem jih zavezal," se je
 77 XVII   |      opat ve, kje je Mali Gaber. Ko spet pride, se mu umikaj,
 78 XVII   |      Matevžek menil sam s seboj, ko je drobencal v Stično in
 79 XVII   |        pulil veliko skrivnost. A ko je prišel v Stično, je šlo
 80 XVII   |        pravo. "Spanček je boljši ko žganček. Ali ne bi bilo
 81 XVII   |         se je ustrašila. ~"Zdrav ko hren. Pa saj ti sam lahko
 82 XVII   |      zdaj? Saj se bosta zadosti, ko se ukleneta v zakonski jarem. –
 83 XVIII  |       spazi in me hitro pokliči, ko pride," je France skrivaj
 84 XVIII  |       jezik strupeno spotikal. ~"Ko bi se skrivati moral, če
 85 XIX    |          potlej zabičeval, "prej ko prej naj pride v Mali Gaber,
 86 XIX    |        razživelo okoli cerkvice, ko so gospodje odšli. Križ
 87 XIX    |         kimal kar dalje gredoč. ~Ko je prišel do Krajinških
 88 XIX    |        je Trlep bil dobre volje, ko ti je velel semkaj?" je
 89 XIX    |      dela, da mu je več do krave ko do babe, ali pa očitno brenči
 90 XIX    |        vse to?" je premišljeval, ko ga je Polona poklicala k
 91 XX     |          Premogočno se je držal, ko so sedali v kočijo, preden
 92 XX     |        so se Šentvidci smejali. "Ko menihov ne bo več, bo pa
 93 XX     |          Le koga boste objedali, ko menihov več ne bo?" ~"Nihče
 94 XX     |       kam pa?" ~"Prej so bili tu ko v Stični." ~"Bili, bili;
 95 XX     |   samogoltni in skopariti." ~"O, ko pojdejo, bodo lahko nosili,
 96 XX     |        je prineslo semkaj danes, ko imate v Malem Gabru tak
 97 XX     |         besedo, in jo tudi bova, ko pridemo vkup." ~"Zaradi
 98 XX     |           Neža in jaz naj se brž ko brž pražnje oblečeva in
 99 XX     |          mene, očeta, srce boli, ko to gledam," se je Poberè
100 XXI    |      nobena ga ni pojila z vodo, ko jim je pravil novice in
101 XXI    |         že zavijal v trden mrak, ko je s Pristavice klamal proti
102 XXI    |         todle jo mahnem, da prej ko prej bušim med Trlepe,"
103 XXI    |     mestu in se bal kakor krava, ko brodi čez vodo. ~"Saj vem,"
104 XXI    |         v temo, da bi dlje segel ko videl, mu nad glavo skovikne
105 XXII   |        Vrbičev gospod smehljal. "Ko se vrneš, boš vedel tudi
106 XXIII  |        si se peljal v Ljubljano, ko si uskočil iz stiškega samostana ...
107 XXIII  |      podpiral, ne pa podiral." ~"Ko travnik dozori, si kosec
108 XXIII  |          Kuralt mislil za njim. "Ko bi samostan le ne imel še
109 XXIV   |        boš!" se je Trlep zganil, ko je zagledal poštni voz. ~"
110 XXIV   |         in se glasno smejala. ~A ko je v hišo stopil on, je
111 XXVI   |      gosposka ne prizanašata." ~"Ko bi človek vsaj vedel, koliko
112 XXVI   |      ustrašila. "Kje je Jurko?" ~Ko sta ji povedala, se je nekoliko
113 XXVI   |     Nikar!" je odmajevala. "Prej ko umakneta pete odtod, bolje
114 XXVI   |           kdo vasuje pri Poloni, ko ji brat ni doma." ~"Kaj
115 XXVI   |        ta zasmejal, ozrl pa ne. ~Ko so ju prignali v grad, ju
116 XXVII  |       Bajnof pod njo prav tačas, ko mu je slabo gospodaril slab
117 XXVII  |   Slabeta zamikalo, kaj se godi. Ko se je voz ustavil, je prvi
118 XXVII  |        ker je tako mirno gledal, ko ga je ob dijaškem metežu
119 XXVII  |  njegovimi biriči!" se je veril, ko je legel spat. "In hitro
120 XXVIII |       niso več zadrževali. ~Bolj ko se je Matevžek bližal Slabetovini,
121 XXVIII |        pridrevil leskaj?" ~"Prej ko jo ustrižeš odtod, bolje
122 XXVIII |       zdelo najpravše, da se brž ko brž umakne Sotečanu. Še
123 XXVIII |         urno pobiral, da bi prej ko prej prišel v stiško gospoščino. "
124 XXVIII |         kakor bi gorelo za njim. Ko je bil že prav daleč in
125 XXIX   |         v neko sobo in mu velel, ko se je vrnil: "Tja noter
126 XXIX   |            je Slabè poprijemal. "Ko bi slà poslali precej, se
127 XXX    |       šele bilo komaj do kolena, ko je prisopihal na Trlepovino. ~"
128 XXX    |        pritakniti, ga je jarila, ko je zdaj bled, zdaj rdeč
129 XXX    |           odkoder dobimo pomoči, ko nam je le prehudo," je skesano
130 XXX    |      Sotečana bo kazni že dosti, ko bo v strahu videl, kaj bi
131 XXX    |       pritakne, tudi Slabeta ne, ko se vrne domov." ~"Škoda,
132 XXXI   |         trmoglavil in se branil, ko ga je k sebi klical opat,
133 XXXI   |         še dalje prosil milosti, ko si lahko sam izsilim pravico!" ~
134 XXXI   |          lepo se ti je namerilo, ko je za tvoje slabične noge
135 XXXI   |         te prosim, tudi do mene, ko opraviš v samostanu. Močno
136 XXXI   |          je Trlep segel v roko. "Ko bi bil za menoj tudi Frjancè,
137 XXXI   |           Opat je debelo gledal, ko ga je poslušal. ~"Čemu pa
138 XXXI   |         bo dobro in za nas prav, ko se nikomur več ne bomo dajali
139 XXXI   |       Nežo." ~"Fanta se oženita, ko jima dovolim jaz!" se je
140 XXXI   |          je dobrovoljno momljal, ko se je počasi bližal Poberevini
141 XXXI   |         in jo bistro ocenjeval. "Ko bi se le tudi Tonetu izteklo
142 XXXII  |         bili kdove kako silni. A ko sta se ob strani vanje pognala
143 XXXII  |       razpoznaval star Trebnjec, ko je ob goreči trski pregledoval
144 XXXII  |        preveč smo ga zadrževali, ko je hotel naprej." ~"Anti
145 XXXII  |        se bo izlizal," so upali, ko so se bližali Pljuski. Pri
146 XXXIII |           Birič je nama povedal, ko je naju spustil iz grajske
147 XXXIII |            ji je Francè pokimal, ko ga je vprašujé pogledala. "
148 XXXIII |         pa sta odšla, da bi prej ko prej prišla domov. ~Po obpotnih
149 XXXIII |          sta kar debelo gledala, ko sta poslušala, kaj vse je
150 XXXIII |          je Trlep precej uganil, ko sta mu fanta vse razpovedala. ~"
151 XXXIII |         upiral," se je oddahnil, ko je zvedel vse na drobno. ~"
152 XXXIII |         je čakala in prestregla, ko so hiteli v hosto. ~"Mudi
153 XXXIII |       vroče oči. "Kako bo vesel, ko to zve!" ~"Zdaj zdaj mora
154 XXXIII |         je res rekel, da se prej ko prej vzemita." ~"Nazaj moram,
155 XXXIV  |       lastovka. Potrpite, pride, ko pride." ~"Spazil bi ga bil
156 XXXIV  |         in tri prav žareče ogle. Ko je prinesla, je šepetal: "
157 XXXIV  |          in ne: spenec je bošlji ko žganec, do moči pomaga bolniku.
158 XXXIV  |   ustrašil. ~"Slabetu morda manj ko Pljuskarici: reva kar pojema
159 XXXIV  |          Kaj se neki tako ženem, ko vendar vem, da ga ima pater
160 XXXIV  |        dni ne pustiš na miru."  "Ko me pa tako skrbi." ~"Drugih
161 XXXIV  |        tudi tebe bo grdo lovilo, ko v kratkem prigrmi pote Slabè.
162 XXXV   |        fantje so debelo gledali, ko je pater pravil, kako je
163 XXXV   |         je Slabè res prav čutil, ko se mi je otodile hvalil,
164 XXXV   |         zaplešejo z gosposko ... Ko se je črna vojska vlila
165 XXXV   |         in ti sam vedi, kje sem. Ko se črna vojska vrne, pa
166 XXXV   |       potrpi, s Slabetom pojdeš, ko okreva." ~"V Stično bi z
167 XXXV   |     pater opat ne bi kaj rebril, ko zve, kje smo bili ..." ~
168 XXXVI  |       huje ga je potlej ščemelo, ko je začel bolj in bolj spoznavati,
169 XXXVI  |      Bolečina se je še shujšala, ko mu je brat Inocencij baron
170 XXXVI  |        gospod je le pravo vedel, ko se je veril, da si vso meniško
171 XXXVI  |          se je Francè spominjal, ko sta se počasi bližala Poberetovi
172 XXXVII |      čebelarji oblizovali prste, ko so podirali čebelje panje. ~"
173 XXXVII |         nekako sram moledovanja, ko so si menihi samo že vezali
174 XXXVII |          to so zgolj besede. Kaj ko bi vi napravili pisanje
175 XXXVII |          Oh, ne beračite zmerom! Ko boste v ljubezni do nje
176 XXXVII |     Zakaj neki zavira tako rada, ko si nas kdo umno ali neumno
177 XXXVII |         žalilo, če bi rajali mi, ko se jokajo oni." ~
178 XXXVIII|        se, staram," je neko noč, ko je bil posebno otožen, spoznal. "
179 XXXVIII|        se ni komu kaj primerilo, ko je tako vpitje. ~"Kaj ne
180 XXXVIII|        je?" ga je Trlep vprašal, ko ga je spravil v posteljo. ~"
181 XXXVIII|        menihov ni nič prizadelo, ko so prav ob uri potresa gomazeli
182 XXXVIII|           da bi se že osipal."  "Ko shodiš, pridi k meni; druščino
183 XXXIX  |       zgolj za čast?" ~"E, večji ko gospod je, manj prida ga
184 XXXIX  |           se je Trlep prestopil, ko je kočija z biriči postala
185 XXXIX  |         patre, fratre in brate. ~Ko so samostanci hiteli tja
186 XL     |         Kaj sreča je, sprevidiš, ko je več ni." ~"Ko bi človek
187 XL     |      sprevidiš, ko je več ni." ~"Ko bi človek vsaj vedel, kak
188 XL     |         In je bil že trden mrak, ko je prestopil domači prag. ~"
189 XL     |          Janez in Nace ostrmela, ko jima je oče razpovedal stiško
190 XL     |          to so mi kupili starši, ko sem postal opat, in zdaj
191 XL     |        bi tudi on moral biti tu, ko se popisuje samostansko
192 XL     |       jih!" je ljudstvo zavpilo, ko so regnila samostanska vrata. "
193 XLI    |          pregnanstvu: pride čas, ko se beli menihi vrnejo v
194 XLI    |             Da, Trlepa si videl, ko si gledal samostan." ~Trlepu