Chapter

  1 II     |           s Trlepovim." ~"Ali ste mi oče in mati vi, da vas to
  2 II     |          vas uženem, samo pridite mi še katero noč!" ~Krtuca
  3 III    |      pater opat odločeval, "sicer mi ga začno posnemati tudi
  4 III    |         jezika, sicer mislili, da mi je prav, kar je njegov oče
  5 IV     |      imajo vsi več od njega kakor mi sami." ~"Bolnice v samostanu
  6 IV     |           lovim jih nekoliko,' se mi smeje. – 'Zakaj jih loviš?' – '
  7 IV     |          počakati nočejo.' – Táko mi je zabrodil." ~"No, vidite,"
  8 IV     |           pater vzdihoval, kaj pa mi, ki smo stari in smo vse
  9 V      |         je storil ... Za vsakomer mi je hudo, za Trlepom, čigar
 10 V      |     samostanu zvest prijatelj, pa mi je najbolj ..." ~Prior je
 11 V      |         priorja; "a zdaj, glejte, mi je žal, da smo skoraj vse
 12 V      |             se je opat vnemal. "A mi smo delali kakor učeni Ivan
 13 V      |    svojega jezika? Tako se moramo mi, če pišemo po domače, pekliti
 14 V      |     meščani se mu klanjajo – tako mi je pravil Anton Linhart." ~"
 15 V      |      prikupna." ~"Pater prior, ni mi všeč, da se tako zanimate
 16 V      |             Pater opat, verjemite mi, da sem do tega sklepa prišel
 17 V      |          prav. Vest, poštena vest mi nič hudega ne očita. Ne
 18 V      |      pomagati, da sem tak, in Bog mi pomagaj, da ne bi zabredel
 19 VI     |         zganjam kakor piščeta, pa mi le uhajajo." ~"Da, da, otroci
 20 VI     |         ga je pobrala. Osem otrok mi je pustil in siroščine,
 21 VII    |         godrnjavsnil. "Veste, žal mi je, da tudi svetega pisma
 22 VII    |           tele knjige. In še zdaj mi je žal, da ga nisem dal
 23 VII    |          Kaj počenja?" ~"Kaj? Kar mi vsi: dela in trpi, včasih
 24 VII    |      pokoro – Bog, trdno verujem, mi je že odpustil vse, ker
 25 VII    |       radi še pestili." ~"Skrbeti mi je za zveličanje tvoje duše,"
 26 VII    |              In še kako! Vsak dan mi uhajajo k Prazniku v Veliki
 27 VII    |        odnehala, ker ve, da bi ji mi punčko sicer ukrali, pa
 28 VII    |         živi zmerom, kakor hočemo mi. Pride pa dan, ko tudi hudi
 29 VIII   |          pa bi jo bili zaokrožili mi vsem menihom na kljub." ~"
 30 VIII   |      okajeni vozataj. "Udarimo jo mi, dedci!" ~In so jo res precej: ~"
 31 VIII   |          uravnal in obvezal nogo, mi je svetoval, naj nevarno
 32 VIII   |       druga gosposka in ne dobimo mi vse meniške zemlje?" ~"O,
 33 VIII   |          zinil katero táko, da bi mi že vsak smel striči besede." ~"
 34 VIII   |   postajalo sram. "Poželenje mesa mi res ni bilo v mislih." ~"
 35 IX     |           do njega, samo napisati mi morate še enkrat vse, da
 36 X      |           Jokat moram satu, kader mi∫lim na tu: ~V∫elej sem imel
 37 X      |         sem prišel do tebe, da bi mi jo pomagal nabirati." ~Postala
 38 X      |          Prazniku v Velikem Gabru mi je bilo nesti neke maže –
 39 X      |          sreče!" ~"Še prevzemo se mi, tako jih hvalite," se je
 40 XI     |       Veliki Gaber ali kam drugam mi nikar preveč ne hodite." ~"
 41 XI     |      odpočijemo in da vidim, kako mi je doma." ~Njegov dom je
 42 XI     |          Slabè pohvalil; "zdaj pa mi napravite še eno pisanje,
 43 XI     |          ne?" ~"Kajpak, le ženina mi brž poišči," se je hehetala. ~
 44 XI     |      poznaš vse štiri." ~"Tone bi mi bil kar prav." ~"Če le tudi
 45 XII    |      prežene gliste." ~"Saj bi se mi res prilegel," je Matevžek
 46 XII    |          tako daleč odtod." ~"Daj mi brž še požirek," je Matevžek
 47 XII    |        jaz, samo korec čiste vode mi še pripravi." ~Matevžek
 48 XII    |           graščaka privil, ali bi mi še branil proč, če bi se
 49 XII    |        graščak, bi dejal." ~"Opat mi je nekaj gorak, še nalašč
 50 XIII   |            Nekaj vendar je. Zakaj mi ne poveš?" ~"No, tista ...
 51 XIII   |           bil previhrav? ~"A zdaj mi ne pobešaj glave – Trlepov
 52 XIV    |    jemljem jaz?" je kričala. "Ali mi je oče on?" ~"Opat je, naš
 53 XIV    |         je, naš gospodar je."~"Ni mi ga treba ob možitvi, saj
 54 XIV    |          oče, ni več živeti, tako mi je hudo," je hlipala.  Otrok
 55 XIV    |           dekle ga hoče. Še zboli mi, če se ta zdraha kako ne
 56 XIV    |      vozil, pa naj se še zdaj, če mi ondan ni povedal vsega."~
 57 XIV    |         pa je tudi povedala, kako mi je žalila očeta?" je Francè
 58 XIV    |           ženi, ne jaz." ~Neža se mi smili, vsa je mrtva nanj.
 59 XV     |         letajo, a sem srečen, ker mi dekle, tako dobro in čisto,
 60 XV     |          sem nekoliko zmešan, saj mi marsikdo pravi tako; tudi
 61 XV     |        mislim drugače. Mislim, da mi je z obema nogama stopiti
 62 XV     |           gledal. ~"Pa le pustite mi zbeganost in ljubezen,"
 63 XV     |          ne pogrešam, še sanja se mi nikoli nič ne o nji." ~"
 64 XV     |          knjigobrbec?" ~"Pretesno mi je bilo, svoboda me je mikala,"
 65 XV     |        prior posmehnil. ~"Opat se mi smili," je Kumerdej obračal
 66 XV     |       Kumerdelj kimal, "povsod so mi župniki nagajali, češ, šol
 67 XV     |         Stična je gledala prav in mi res močno pomagala. Stiški
 68 XV     |          lepa izjema. Prav res se mi smilijo šole, ki z njim
 69 XV     |          ne bi upiral." ~"Nič več mi ni do te službe," je prior
 70 XV     |     Kuralt godrnjal. "In prav nič mi niso všeč. Preveč so po
 71 XV     |     zametaj ga nikar ne." ~"Ko bi mi dal vsaj tudi milost miru,
 72 XV     |          veste, da tega ne moremo mi in ne smemo." ~Pokaral ga
 73 XV     |          sedanji prosvetljeni čas mi daje drugačnih misli." ~"
 74 XVI    |         presoli. Hiša, glejte, se mi kar v nič zdrobi, če se
 75 XVII   |              Ne do Neže, do Marka mi je stopiti," se je Matevžek
 76 XVII   |          zaljubljenim človekom se mi bo zdajle pekliti, gladek
 77 XVII   |      zdajle pekliti, gladek jezik mi je potreben, v ustih pa
 78 XVII   |           potreben, v ustih pa se mi nèba prijemlje suha, raskava
 79 XVII   |           ljubezni medli in nori, mi vse koščice podrobi, če
 80 XVII   |        smrtjo za lase obesiti, če mi precej zdajle daš en majhen
 81 XVII   |        res noriš?" ~"Če ne, pa se mi spravi s poti, da se bo
 82 XVII   |            Pet in pit, kar vedeti mi daj, saj zrela si kakor
 83 XVII   |       nikjer, žejen pa sem, da se mi tema dela pred očmi." ~"
 84 XVII   |          pri Pribilu tudi." ~"Kaj mi mar, saj jih ne poznam,"
 85 XVIII  |          kolikor držiš, samo Nežo mi spazi in me hitro pokliči,
 86 XVIII  |      zdraho, ki je nismo zakurili mi." ~"Hm, trmoglavec je on,
 87 XIX    |       morem zdoma." ~"Veš, zdi se mi, da bi ti rad povedal nekaj
 88 XX     |          puhali. ~"Še katero tako mi zini, pa ti raztolčem smrček!"
 89 XX     |          se ne bi bil spustil, če mi ne bi bilo kupiti nekaj
 90 XX     |          pogledal. ~"Kaj? Najprej mi obletuješ hčer in ji blodiš
 91 XX     |       blizu. In nič ne misliš, da mi tako edinega otroka spravljaš
 92 XX     |           samo lepo besedo naj bi mi bila privoščila in umaknila
 93 XX     |           vas?" je hropel.~"Otrok mi trpi prehude muke in mene,
 94 XX     |      Pobertovih besedah potlej se mi je pot kar utrgala." ~"Ali
 95 XX     |          Oče pravijo prav, Poberè mi je ponujal obe roki, pa
 96 XXI    |    prismoli na Poberevino! Kaj se mi mara, ne bo mi je sile za
 97 XXI    | Poberevino! Kaj se mi mara, ne bo mi je sile za streho in skledo." ~
 98 XXI    |          Polona ni vešča, na miru mi jo pusti!" ga je Tone nejevoljno
 99 XXII   |         je Slabè ogreval. "Ali ne mi, ki jim znašamo davke, vse
100 XXII   |       prve in druge roke? Kaj smo mi tu zaradi njih, ali so oni
101 XXIV   |         tako, pa brž gor! Všeč so mi ljudje, ki ne poklekajo
102 XXV    |       Kako bi se z gosposko rvali mi, če so se je zbali že sami
103 XXV    |     ustrašil. "Križ božji, kaj pa mi je po tem takem početi zdaj?" ~"
104 XXV    |         učitelja vas da." ~"E, ni mi, da bi se ubijal s topoglavimi
105 XXVI   |         zmerom imel jaz, ondan pa mi ga je vzel Sotečan, ker
106 XXVI   |          krave, vola?" ~"Oba vola mi je vzel že prej, kravo mi
107 XXVI   |         mi je vzel že prej, kravo mi je pustil, češ da brez mleka
108 XXVI   |         kmalu nadrobiti." ~"Če se mi brat kmalu ne vrne, se še
109 XXVII  |         precej. ~"E, prav všeč so mi takile fantje!" se je Kuralt
110 XXVIII |     Matevžka, "teci, a spotoma se mi spet ne nacejaj, brž brž
111 XXVIII |         Poloni, glej ga, reci, da mi je žal, ker oče mene ne
112 XXVIII |         do nje; dosti dosti da se mi je pomeniti z njo, ji reci." ~"
113 XXVIII |       Sotečan dobil v parklje, bi mi preteto tenka pela!" jo
114 XXIX   |       možem. ~"Tàk pa reci, da se mi je z glavarjem meniti o
115 XXIX   |         In hitro. Čas je drag, ti mi ga najbrž ne plačaš." ~"
116 XXIX   |       drugi kmetje: uprl se je in mi zapretil z ljubljansko vlado
117 XXIX   |         sam, pisarniški ljudje so mi izmodrovali odgovor, ki
118 XXIX   |         noge vrgel goldinar. ~"Da mi drugič tako grdo več ne
119 XXXI   |        kdaj in kam, pa pridemo še mi." ~"Danes tri dni še pred
120 XXXI   |        kmalu postajal. "Vse bi se mi smejalo, najbolj morda pater
121 XXXI   |        iskale in srečavale. ~"Ali mi je res bilo treba tiste
122 XXXI   |           da sem brez greha in da mi pater opat dela krivico." ~
123 XXXI   |      kakor si mislil – v samostan mi je nekaj stopiti." ~"Jaz
124 XXXI   |          hitro drobil "In Neža se mi je ustrašila, da je skoraj
125 XXXI   |          menda že uletel." ~"Neže mi bo konec, tako je boli zdraha
126 XXXI   |        zdrobimo v sončni prah, če mi fantov precej ne spusti
127 XXXI   |             Pater opat, obljubite mi to." ~"Ne morem, z vojsko
128 XXXI   |            Prav bi storili, če bi mi obljubili." ~"Kdor preveč
129 XXXI   |       mimo mene se peljá, a vsega mi ne da; dobim le, kolikor
130 XXXI   |        uporne misli?" ~"Življenje mi jih je ukresalo, v trpljenju
131 XXXI   |           braniti, samo hočem, da mi to drugače poveš."  "Ondan,"
132 XXXI   |        Slabeta. ~"Hm, predolgo se mi mudi v Novem mestu," je
133 XXXII  |       Sveti Ani nas čaka. Pa tudi mi smo potrebni nekoliko primake." ~
134 XXXII  |   namenjeno mu je bilo." ~"Saj se mi smili, vendar pravim, da
135 XXXII  |         pravim, da ne vem, ali bi mi z vsem blagom bili zdajle
136 XXXII  |        vrtoglav sem še; pomagajte mi na noge, pa bo." ~Spravili
137 XXXII  |          Ne vem," je tajila, niso mi povedali. – "Pomagajte,
138 XXXIII |       grožnji. ~"Samo gane naj se mi kdo!" je pihal. ~Močno pa
139 XXXIII |          in hudega pisanja. ~"Vse mi še ovoha tale perogrizec,"
140 XXXIII |            tudi resnična. – Povej mi, kar veš. In se nič ne boj,
141 XXXIII |        kakor razbojnika, in zakaj mi tega vedeti ni dal." ~"Bolje
142 XXXIII |          z vami še midva." ~"Tudi mi, bolj varno bo za vse tri!"
143 XXXIII |           Če pa razbojnika nista, mi bo tvoj gospodar povedal,
144 XXXIII |         graščak ustrašil. "Pretiš mi?" ~"Ne, a lahko mi verjamete,
145 XXXIII |         Pretiš mi?" ~"Ne, a lahko mi verjamete, da so po svoji
146 XXXIII |          jaz bi vam verjel, če bi mi moško povedali, kar bi vas
147 XXXIII |         Jaz – tebi? Kaj pa?" ~"Če mi preveč ne zamerite, bi rad
148 XXXIII |        moč hvalil. "Na moško roko mi smete sveto verjeti," je
149 XXXIV  |         Spazil bi ga bil rajši in mi pritekel povedat, da ne
150 XXXIV  |        uro da že strežem nanj, se mi je zdelo, pa sem poskočil
151 XXXIV  |             Zunaj tulita, bolnika mi pa na miru pustita!" je
152 XXXIV  |          je dejal. "In korec vode mi prinesi – pa saj je že tu,"
153 XXXIV  |       pojdi!" ~"Pomagajte, rešite mi ga, rešite!" jo je zmoglo
154 XXXIV  |         jo je zmoglo v jok. ~"Ali mi ne pojdeš venkaj, cmera
155 XXXIV  |        trenil v Pljuskarico, "kaj mi še ne pojdeš domov? " ~"
156 XXXIV  |          saj pojdem, samo povejte mi še, ali bo kaj kmalu zdrav." ~"
157 XXXIV  |          zdrav." ~"Nikoli več, če mi ga vsaj nekaj dni ne pustiš
158 XXXIV  |           želela. ~"Matevžek, daj mi no tistle oklešček, da poženem
159 XXXIV  |       imam na skrbi jaz. Domov se mi že spravi, bolnika pusti
160 XXXV   |           pater oddahnil. ~"V oči mi je obljubil." ~"Tàk je Slabè
161 XXXV   |       Slabè res prav čutil, ko se mi je otodile hvalil, da je
162 XXXV   |        domislil. ~"Seveda, še ene mi manjka, da bi tuliti pomagala
163 XXXVI  |    stregel na košček kruha, ki bi mi ga kdo milostno vrgel: sam
164 XXXVI  |      vrgel: sam si ga poiščem, da mi bo všeč po velikosti in
165 XXXVI  |        tla. "Kaj ne dobimo zemlje mi?" ~"Beži, beži. Cesar si
166 XXXVI  |         Cesar ni Sotečan. Ne nori mi več ubogih ljudi, samo pojdi
167 XXXVII |        morda žalilo, če bi rajali mi, ko se jokajo oni." ~
168 XXXVIII|     bolnik čez čas spomnil. Dobra mi je bila. Kadar me je najbolj
169 XXXVIII|          za obutev ali za obleko, mi je vselej rad lepo pomagal
170 XXXVIII|        sili smehljal. "Samo nekaj mi je palo na betico in levo
171 XXXVIII|       palo na betico in levo roko mi je skvečilo, drugega ni
172 XXXVIII|      prestrašilo prav hudo. ~"Saj mi ostane še desnica, da se
173 XXXVIII|    stregel bi mu še rad, smili se mi." ~"No, le kmalu se spravi
174 XXXIX  |           prvega, "ti gospodje so mi pomočniki, jezdeci zunaj
175 XXXIX  |    vednost dati cesarjev ukaz, da mi je izgnati vas in vse menihe,
176 XXXIX  |        Kesam se prosim, odpustite mi, ne ločiva se v žal misli." ~"
177 XXXIX  |           že še uredimo." ~"Cesar mi je prepovedal nositi posvečeno
178 XXXIX  |          bom je nosil. Ne more pa mi zapovedati, naj postanem
179 XL     |           te kdo ne sliši!" ~"Kaj mi more, če je pa res?" ~"Cesar
180 XL     |   nejevoljno smehljal. "Vse to so mi kupili starši, ko sem postal
181 XL     |         menihih. "Kje je?" ~"Tudi mi ga iščemo že dolgo let,
182 XL     |           hude službene dolžnosti mi prtijo sitne naloge." ~"
183 XL     |           vas razgnati smejo, naj mi vsaj dobimo meniško zemljo,
184 XL     |           na svoj dom, ne grenite mi zadnjih ur, doker sem še
185 XLI    |          t shiv bom, ~Na va∫ je∫t mi∫lu bom. ~Sdaj va∫ lepu objamem, ~