Chapter

  1 I      |          in južino pripravljala. ~"O, ti si – ?" je debelo pogledala,
  2 I      |            je ne morem odgnati." ~"O, zvezdo na pet rogljev si
  3 I      |       Kakor da bi kaj skrivala ... O, patra opata bo treba grdo
  4 II     |         poroko še odložila. Novice o Trlepu so ji bile čez glavo,
  5 IV     |           ti∫hki, ~Bodo vsdigneni, o Bog, bodi u∫mileni. ~Sobota
  6 IV     |       zgodovine iz vsega sveta." ~"O, da. Ali takih samostanov
  7 IV     |          razženo zdaj zdaj. Po tos o zgolj neumne, brezbožne
  8 V      |       silil Trlep iz Malega Gabra. O, Trlep je versko nemaren
  9 V      |        grdo pohujšan že z doma ... O, ne sme dobiti Neže, sicer
 10 V      |          ko je spisal tisto knjigo o preveliki oblastnosti cerkvene
 11 V      |            veliko je že pisal tudi o modroslovju." ~"E, modroslovje,"
 12 V      |           pogublja do dna." ~"Tudi o čebelarstvu je pisal; še
 13 V      |            vendar je že pisal tudi o tem." ~Opat je začuden pogledal,
 14 V      |      marsikaj." ~"Kdo vam pove?" ~"O, vsa učena Ljubljana ga
 15 V      |        lepo se človek meni z njim. O slovenskem jeziku mislita
 16 V      |           tudi ne dosti boljši." ~"O, Linhart je nežna, pesniška
 17 VI     |      prevzetni, da je kar grdo." ~"O, prevzetija jih že mineva,
 18 VI     |            in me prijazno gledal. 'O, sveti Peter in Pavel,'
 19 VI     |       prijel zaradi zankarstva." ~"O, da le vi verjamete, pater
 20 VI     |           veliko misel je povedala o ljubezni, največji čednosti!"
 21 VI     |        sami veliki, močni dedci. ~"O, kaj ste vi, ste vi?" se
 22 VII    |            kaj beremo in se menimo o delu drugega tedna." ~"Kaj
 23 VII    |           neko posebno miselnostjo o čednosti in čistosti." ~"
 24 VII    |          po svoje, pater prior." ~"O, srce mu je dobro in čisto.
 25 VII    |          tiste čisto posebno misli o grehu z deklo Franco?" ~"
 26 VIII   |          ne mudi na drugi svet." ~"O, pater Tonček!" se je Pljuskarica
 27 VIII   |          mi vse meniške zemlje?" ~"O, druga gosposka vas bo krotovičila,
 28 VIII   |        vsak kamen vanj prileti." ~"O, življenje menihu tudi sicer
 29 VIII   |            svet živel brez nje?" ~"O, en palec kupčije ti več
 30 VIII   |        Meniš, da ni drugega greha? O, to je majhen greh v primeri
 31 IX     |            ženska je, bi dejal." ~"O, je. In več ko le baba.
 32 IX     |            dna." ~"Daleč je Dunaj, o Slabè, in težko težko ti
 33 X      |        videl!" ~"Kakor vidi prior. O, ta je mož. Ve, kako je,
 34 X      |  starobitna domačija Trlepovina. ~"O njivice, o domačijica naša,"
 35 X      |           Trlepovina. ~"O njivice, o domačijica naša," se je
 36 X      |       gorel iz težkega klasovja. ~"O, v prah so šli že nekateri
 37 X      |        željé. ~"Zdaj zdaj vstaneš, o zemljica naša, vstaneš in
 38 X      |            je vroče vroče želel. ~"O ljuba Mati božja," je molil, "
 39 X      |           veže in noče nič slišati o novi postavi." ~"Prehitro
 40 X      |         jih poženó križem svet." ~"O, ko bi jih res že kaj kmalu!" ~"
 41 X      |       pravijo, z njimi lahko živi. O, svet, bo todle še prebito
 42 X      |         slabega še ni bilo slišati o njih." ~Trlep ni odgovoril.
 43 X      |          razdiral pater Antonij. ~"O, Trlep," se je beli menih
 44 X      |        dalje, kar hoče – to je!" ~"O, nove postave so hude, nihče
 45 X      |          glej, noče nič slišati ne o tej ne o oni," se je menih
 46 X      |            nič slišati ne o tej ne o oni," se je menih delal
 47 X      |       precej tirali pred oltar!" ~"O, saj vem še za drugo vdovo,
 48 X      |             že dosti z njim menila o svoji veliki želji. ~"Francè –
 49 X      |            osvetlile in skalile. ~"O, tudi drugi so pametni,"
 50 X      |          pa, če vino nosi moža." ~"O, staro vino vedri srce in
 51 X      |          pojde – svet je velik." ~"O, to bo hudo." ~"Nič. Molil
 52 X      |         res iti in zapustiti tebe, o tihi, sveti naš dom ...?"
 53 XI     |            XI.~Prenapek ti pravice~o ∫vet, deli∫h, pokasen: ~
 54 XI     |           upirati se mu ne upa ... O, kje so časi, ko je kmet
 55 XI     |      koliko krivice se mu godi." ~"O, če bi mu mogel obljubiti,
 56 XI     |        Slabetova po poli sestra. ~"O, da si le že prišel!" se
 57 XI     |            moreš zaupati pošti?" ~"O, poštar Fedran na Hudem
 58 XI     |          opravi," je Trlep želel; "o najinem domenku pa še nič
 59 XII    |        sveti Lukež sedi in besedi:~O, pridi Marija Devica in
 60 XII    |     obletel." ~Postal je zgovoren, o samih strupih je govoril.~"
 61 XII    |     strupih je govoril.~"Nikar več o strupih", ga je dražila. ~"
 62 XII    |         strupih", ga je dražila. ~"O, strup je vačsih zdrav.
 63 XII    |             češ da si še premisli. O, če zdaj pritisne še opat,
 64 XIII   |           tako misliti in govoriti o mojem očetu?" je naposled
 65 XIII   |          besdi, kmalu bo dala glas o sebi, če ji je kaj do tebe." ~
 66 XIV    |           je potlej priorju pravil o sitni homatiji. ~"Dolgo
 67 XV     |          ojnice svetega zakona?" ~"O, Linhart menda še ne bo
 68 XV     |          sanja se mi nikoli nič ne o nji." ~"Tistega, da bi se
 69 XV     |             Kaj sem zdaj svoboden? O, zdaj sem državni hlapec,
 70 XV     |           vedel svojo. "Kdor sanja o bodočnosti, utegne prespati
 71 XV     |            akademiji počnete zdaj, o Ljubljanci zaspanci?" se
 72 XV     |          le človek, kakršen je." ~"O, meni je oče Marko kar všeč,"
 73 XVI    |           da Franceta pomirita." ~"O, tisto pa ne! Ne jaz ne
 74 XVI    |       navajeni. ~Volneje je mislil o Stičanih in Gabrovcih, o
 75 XVI    |           o Stičanih in Gabrovcih, o Poberetu in Trlepu. Mladima
 76 XVII   |       Zakaj po nikomur ne da glasu o sebi?" je vrtal pozabljivši,
 77 XVII   |          si primočil suhi jezik. ~"O ljubi rogati škrat," se
 78 XVII   |           ti je naročil, kajne?" ~"O ti grdavš, kaj res noriš?" ~"
 79 XVII   |           hudič sam upal blizu!" ~"O mili Jezus," se je opravljivka
 80 XVII   |          saj zrela si kakor hruška o mali maši in dedca potrebna
 81 XVII   |  dobrovoljčka nekoliko izpeljevala o Trlepovem Francetu. ~"Odkod
 82 XVII   |           je zagnala glasan jok. ~"O ti netrlep ti!" se je dejal. "
 83 XVIII  |         imenitni," so si kimali. ~"O, Trlep je tič, pa je." ~"
 84 XIX    |             kar mu je opat povedal o Sotečanu. Misli je predeval
 85 XIX    |            bi ti rad povedal nekaj o tvoji ženitvi." ~"Čeprav,
 86 XIX    |             je rdela vsa vesela. ~"O, prav do semkaj bi bil primendral,
 87 XIX    |            bolj in bolj skrbelo. ~"O, da se prej ni sem spomnil!"
 88 XX     |       Gaber, prav Neže ni bilo ... O, danes bi se bil umečil,
 89 XX     |             in se je lepo vdal." ~"O Trlep je res kavelj. Saj
 90 XX     |          gre Stičanom!" ~Napomenek o zemlji jih je ugreval bolj
 91 XX     |        samogoltni in skopariti." ~"O, ko pojdejo, bodo lahko
 92 XX     |          ni precej vedel ziniti. ~"O, vemo, da bi ga rad, pa
 93 XX     |      Šentvidke." ~"Kaj veš slabega o naših ženskah?" so Šentvidci
 94 XX     |          in se po sili smehljal. ~"O Francè, kaj si res ti?"
 95 XX     |        Malem Gabru tak praznik?" ~"O, Mali Gaber ni kar tako,"
 96 XX     |          požira, kadar se mu sanja o njih." ~Francè je v zadregi
 97 XX     |               A ti so se že menili o vremenu in letini, le Poberè
 98 XX     |       vstal in sedel k Poberetu. ~"O Francè!" ga je ta udaril
 99 XX     | prepirljive krčme in morda kaj zve o Neži. ~"Francè," so se Šentvidci
100 XXI    |          Morda me že težko čakajo? O, da bi od včeraj le še kaj
101 XXI    |       kidajo." ~"Če pater opat zve o tehle tvojih veščah, te
102 XXI    |           se Poloni vse noči sanja o tebi, podnevi pa od nepočakanosti
103 XXII   |           pa je zlepa ne moreš!" ~"O, prav kmalu jo zgrabim z
104 XXIII  |     zabavljic, ki jih Stičani vedo o gosposkih višnjanskih meščanih. ~
105 XXIII  |            vrh starega Gradišča. ~"O, lepo je bilo!" je zamišljen
106 XXIV   |           Ali me ne poznaš več?" ~"O, pa res! V Stični ste menišili,
107 XXIV   |            jima še zdaj rado sanja o lepem, mirnem meniškem življenju." ~
108 XXIV   |            misli uhajale drugam. ~"O naša ljuba Gospa, prosi
109 XXIV   |    preteklost stare Trlepovine ... O, rodovina je samosvoje živela,
110 XXIV   |         cickala ..." je prosila. ~"O, čičkala bi rada?" se je
111 XXV    |            kar je Naborè česnal. ~"O, samo svoje sitnosti naj
112 XXVI   |           ti ga že terjaš za račun o njej. Pa le brez skrbi,
113 XXVI   |        Tonetu podro vse lepe sanje o Poloni in Slabetovini ... ~
114 XXVII  |           on podkukri kapitlju!" ~"O, saj naš pater prefekt najbrž
115 XXVII  |             glavarja in prošta." ~"O, pater prefekt se nikogar
116 XXVII  |     prekratek, niso vedeli, kaj bi o njem rekli precej. ~"E,
117 XXVIII |           odkoder je bil prišel. ~"O, če bi me Sotečan dobil
118 XXIX   |           mi je z glavarjem meniti o pravicah in krivicah graščaka
119 XXIX   |          in njih slepi gospodarji? O, pojahal vrag prefekta in
120 XXIX   |       poslati tjà, da se preverijo o pravičnosti tvoje tožbe.
121 XXXI   |         res hotel prav do tebe." ~"O čudež, tako so se ti utrdile
122 XXXI   |            Trlep je togotno pravil o svoji veliki skrbi, kaj
123 XXXI   |            dobro, le pomiri se." ~"O, življenje je kakor voz
124 XXXI   |          je priprl mogočni glavar? O grom Elijev, če je storil
125 XXXIII |     priženil na Pljuskarjevino." ~"O, pobere naj se, kamor hoče,
126 XXXIV  |           prežene pater Tonček." ~"O, znam jih tudi jaz – le
127 XXXIV  |          bližal po prašni cesti. ~"O, da ste le že tu!" mu je
128 XXXIV  |            položil roko na čelo. ~"O, vi ste?" je za tren, dva
129 XXXV   |          je ustopil pred pevčka.  "O, če ne bi znal in bi izčečsnal,
130 XXXVI  |          tikrat ∫te ∫li∫hali, ~De ∫o nam sbri∫ali~V∫e, kar ∫o
131 XXXVI  |           o nam sbri∫ali~V∫e, kar ∫o nam pervolili, ~Pred altarjem
132 XXXVI  |     vzdihnil in mu vse odpustil. ~"O, kaj pa vidva?" ju je prijazno
133 XXXVII |           pa je tista vaša zemlja? O, v drugih rokah, ker je
134 XXXVII |       njimi. Ali ni res, Trlep?" ~"O, res," je Trlep glasno vzdihnil. "
135 XXXVII |          vso v samostojno last." ~"O, jaz sam bi jo že rad,"
136 XXXVII |     cesarjem, dokler ni zmagal." ~"O, moč ženske je ljubezen,"
137 XXXVIII|          Kaj bi sicer svet govoril o Trlepih? Pa samostan, samostan?
138 XXXIX  |           po vsej stiški dolini. ~"O, kdo ti je pa ta, ki se
139 XXXIX  |         niso prišli kaj pozvedovat o vojski v Soteski?" je Francè
140 XXXIX  |          ločiva se v žal misli." ~"O Trlep, dobri mož," mu je
141 XXXIX  |           ki so jo cesarju poslali o našem samostanu!" ~Komisar
142 XXXIX  |       ljudstvo ljubi." ~"Ljudstvo! O, to je najnehvaležnejša
143 XL     |           za menihi pride graščak! O, da bi ga tristo zelenih!
144 XL     |          se z nikomer ni več menil o potresu, še Verbičevega
145 XL     |            zdaj bil poln povsod. ~"O, sakra mokra," so se možje
146 XL     |            maramo in ne maramo!" ~"O ti nesrečni Trlep!" se je