Chapter

  1 IV     |         jeziku; v našem samostanu sta živela zgodovinar menih
  2 IV     |         ne pojdeta v nič, pretrdo sta zrasla drug v drugega." ~"
  3 V      |        mostič Stičnice. ~V kočiji sta sedela opat in prior, na
  4 V      |         urna vožnja. ~Oba gospoda sta molčala. ~Opata so trle
  5 V      |       bile, to je." ~"Premolknila sta. ~"Pa tudi tisti naš uskok
  6 V      |           vi, pater opat. Že zato sta čisto prikupna." ~"Pater
  7 V      |   samostana." ~"Kuralt in Linhart sta res slekla kuto, a zaslovela
  8 V      |          slekla kuto, a zaslovela sta v učenem svetu. Kaj bi bilo
  9 VI     |          hitela tlačanka, gospoda sta se smehljala otročičem,
 10 VI     |    razoglav klanjal gospodoma, ki sta stopila iz kočije, prav
 11 VI     |          so planili v senico. Dva sta prinesla po naročaj sena
 12 VII    |           Jezusom na kolenih.  Ko sta gospoda sedla, je Trlep
 13 VII    |         opat spomnil pogovora, ki sta ga spotoma imela s priorjem; "
 14 VII    |         se ji smehljale. ~Gospoda sta se odpravljala. ~"Tudi deklo
 15 VII    |             je opat dejal, preden sta se odpeljala. "Bregarjeva
 16 VII    |   pogreznjena vsak v svoje misli, sta se peljala mimo Pljuske. ~
 17 VIII   |         stiške gospoščine. Z njim sta hodili vedrost in mirnost,
 18 VIII   |         Sveti Jurij, sveti Martin sta bila vojščaka, pa sta se
 19 VIII   |      Martin sta bila vojščaka, pa sta se zveličala in sta svetnika,"
 20 VIII   |            pa sta se zveličala in sta svetnika," je še drug voznik
 21 VIII   |           pomoči, velika svetnika sta oba." ~"Sveti Peter in Pavel
 22 IX     |           rada imata. Kar za vkup sta." ~"Sta, že davnaj sta bila,
 23 IX     |        imata. Kar za vkup sta." ~"Sta, že davnaj sta bila, pa
 24 IX     |       vkup sta." ~"Sta, že davnaj sta bila, pa Sotečan ni pustil,"
 25 IX     |   napravili," je tiho povedal, ko sta trčila in izpila. ~"Kaj
 26 IX     |          do kraja!" ~Precej dolgo sta se tiho menila. Slabetu
 27 X      |          enkrat umreti ∫vetu. ~Ko sta se opat in prior odpeljala,
 28 X      |           na vse prsi, ona in Bog sta slišala njegove željé. ~"
 29 X      |           tam se pogovoriva!" ~Pa sta šla. ~Slabè mu je spotoma
 30 X      |       pomagal nabirati." ~Postala sta in se zmenila, da že jutri
 31 XI     |           samega!"  Trlep in Tone sta močala, sitno jima je bilo. ~"
 32 XI     |      dejal in stopil v sobo, kjer sta za mizo čakala Trlep in
 33 XII    |         lepó – ho-ho-ho." ~Preden sta se Trlep in Tone odpravila
 34 XIII   |                       XIII.~Odkar sta oče in Tone odšla s Slabetom,
 35 XIII   |         slišati pri Neži, prehuda sta, v Stično bi odlomastila
 36 XIII   |         kaj prav nerodnega. ~A ko sta se oče in Tone vrnila, ni
 37 XIV    |       pritiskal. ~Trlep in Francè sta se spogledala; zaslutila
 38 XIV    |          se spogledala; zaslutila sta, kaj bi utegnilo biti, vendar
 39 XIV    |          bi utegnilo biti, vendar sta molčala oba. ~"Kaj pravite,
 40 XIV    |          more upirati opatu." ~In sta šla, oba molče, a z istimi
 41 XIV    |          Trlep mu je povedal, kaj sta se s Slabetom domenila. ~"
 42 XV     |        proč. Kaj se vama mara, da sta si pot ubrala sama!" ~"Krivica
 43 XV     |           Kumerdej sporočil, kako sta mu opat in vi, pater prior,
 44 XV     |       pulita iz domače zemlje, še sta naša." ~"Tudi pater Marko
 45 XVII   |    netrlep ti!" se je dejal. "Ali sta se kaj bola?" ~Ni odgovorila,
 46 XVII   |            Beži, beži, prismojena sta tudi vidva oba. Čemu neki
 47 XVIII  |          po maši točil; pred mašo sta ga smela poskusiti samo
 48 XXIII  |           XXIII.~Prav tisto jutro sta se z brznim poštnim vozom
 49 XXIII  |         Grmu in graščak na Strugi sta ju že dolgo vabila v goste.
 50 XXIII  |      očetov frančiškovcev. ~Molče sta sedela vsak v svojem kotu
 51 XXIII  |            V prav posebnih mislih sta molčala tja do Šmarja. ~"
 52 XXIII  |           je pogled uprl tja gor, sta se molče spogledala. Skoraj
 53 XXIII  |    pametni in učeni možje; le dva sta bila nekaj nerodna, a ta
 54 XXIII  |         nerodna, a ta dva, vidiš, sta hodila s časom." ~"Tista
 55 XXIII  |      hodila s časom." ~"Tista dva sta res madež v lepi stiški
 56 XXIV   |         se je ustavil. ~"Kaj je?" sta se gospoda začudila. ~"Temule
 57 XXIV   |           obrnil. "In vendar: oba sta bila že na pol patra, pa
 58 XXIV   |          bila že na pol patra, pa sta uskočila." ~"Bog ve, zakaj?" ~"
 59 XXIV   |           je bila pretežka ali pa sta zavohala, kaj preti Stični." ~"
 60 XXIV   |         kaj preti Stični." ~"Prav sta storila, če sta sprevidela,
 61 XXIV   |              Prav sta storila, če sta sprevidela, da nista za
 62 XXV    |            XXV.~Do Velikega Gabra sta Linhart in Kuralt po velikem
 63 XXVI   |              XXVI.~Francè in Nace sta se, kakor jima je velel
 64 XXVI   |       pókaj je šel Slavbè. Hodila sta zamudno, po vsej Suhi krajini
 65 XXVI   |    povedati ne bi bilo treba, kam sta se namenila. ~"Krajinška
 66 XXVI   |      moraš obrusiti."  Nejevoljna sta koračila dalje. ~"Gorje
 67 XXVI   | plemenskega bika. ~"Kar do bika?" sta ga debelo gledala. ~"Za
 68 XXVI   |           Kozjek. ~Francè in Nace sta zamišljena in molče hitela
 69 XXVI   |        hitela svojo pot. Hm, zdaj sta tudi sama slišala, kak človek
 70 XXVI   |              Nekoliko pred mrakom sta prišla do Slabetovine. ~"
 71 XXVI   |    ustrašila. "Kje je Jurko?" ~Ko sta ji povedala, se je nekoliko
 72 XXVI   |         bojim." ~"Nič se ne boj," sta rekla oba kmalu, "tu ostaneva
 73 XXVI   |           nakani grad, če zve, da sta tu." ~"Kaj nama more? Vest
 74 XXVI   |           k vašemu očetu." ~Fanta sta molčala, Polonina skrb se
 75 XXVI   |     Valpet sem, vedeti moram, kdo sta." ~"Ne skrbi, nisva potepuha
 76 XXVI   |    potepuha ne razbojnika." ~"Kdo sta in odkod, vprašam še enkrat." ~"
 77 XXVI   |          v gradu razodeneta, čemu sta se priklatila semkaj!" ~"
 78 XXVI   |          biričev. ~Francè in Nace sta poskočila in se zaprašila
 79 XXVI   |          vpila na ves glas: ~"Kaj sta komu storila, da ju zalezujete
 80 XXVI   |            Potlej ju izpraša, kaj sta spotoma danes čvekala, čemu
 81 XXVII  |          udaril, udaril. ~V mestu sta gospoda potlej šla svojo
 82 XXVIII |     drugega mora biti."~"Samo kje sta, bi rad vedel." ~"Hm, Sotečan
 83 XXVIII |        Razbojnika nista in stiška sta." ~Vrbičev gospod je privzdignil
 84 XXVIII |      nacejaj, brž brž pozvej, kje sta fanta!" ~Matevžku je bilo
 85 XXVIII |           Pred dvema, tremi dnevi sta se nekam zgubila." ~"Glej
 86 XXVIII |         ju, proti Soteski ali kam sta se gnala." ~"Vrnila se še
 87 XXVIII |         zdaj?" ~"Ne skrbi, velika sta, Trlepova sta, ne zgubita
 88 XXVIII |       skrbi, velika sta, Trlepova sta, ne zgubita se ti. A če
 89 XXVIII |       bolna in taka hrusta?" ~"Če sta se kaj preveč nalokala vina
 90 XXVIII |            da pojdeta z menoj, če sta še toliko pri moči." ~"Da,
 91 XXVIII |         počasi povedala, kje zdaj sta. "In to se primeri gostoma
 92 XXIX   |   dopovedo vam in glavarju, česmu sta tu." ~Uradniček je poskočil,
 93 XXX    |           je grmel vihar in fanta sta se mu smilila. Misel, da
 94 XXX    |       domov." ~Čisto drugih misli sta bila sinova. "Hm, že že,
 95 XXX    |         postavah!" ~Janez in Tone sta skoraj zaukala od veselja,
 96 XXXI   |            Postal je, kes in sram sta mu ponižala ošabno glavo. ~
 97 XXXI   |             je oni sklenil. ~Moža sta se vkup obrnila proti Stični.
 98 XXXI   |        pojdemo." ~Pred samostanom sta postala. "Ali si še hud
 99 XXXI   |         ga je poslušal. ~"Čemu pa sta se fanta potikala okoli
100 XXXII  |       bili kdove kako silni. A ko sta se ob strani vanje pognala
101 XXXIII |           Trlepa. ~Francè in Nace sta se veselo oddahnila in jo
102 XXXIII |          Poloni. ~"Hvala Bogu, da sta le spet svoja!" se je veselila. "
103 XXXIII |        tujec pokimal in sel. "Kdo sta ta dva?" Ni ji bilo, da
104 XXXIII |         bilo, da bi povedala, kje sta bila. "Prijatelja naše hiše,"
105 XXXIII |         se ga le še boji." ~Fanta sta se še kakov čas pomenkovala
106 XXXIII |      posmehovala gradu, potlej pa sta odšla, da bi prej ko prej
107 XXXIII |        med seboj. ~"Kaj neki je?" sta se čudila in vprašala. ~"
108 XXXIII |      čudila in vprašala. ~"Kdo pa sta in odkod je vaju prinesla
109 XXXIII |         oblastnemu valptu, precej sta povedala vse po pravici. ~"
110 XXXIII |          navila graščaku!" ~Fanta sta kar debelo gledala, ko sta
111 XXXIII |        sta kar debelo gledala, ko sta poslušala, kaj vse je zanju
112 XXXIII |          drugačnega glasu!" ~Tako sta Francè in Nace hitela dalje,
113 XXXIII |      obrnila vsaj Stičane. ~Kmalu sta res trčila ob veliko krdelo
114 XXXIII |       Tone in Janez. ~"Fanta, kaj sta res vidva?" so oče in brata
115 XXXIII |           Trlep precej uganil, ko sta mu fanta vse razpovedala. ~"
116 XXXIII |   pričrnila, pa ga nisva."  "Prav sta storila, da ga nista zatožila
117 XXXIII |         Trlep vdal. "Možje, fanta sta živa in zdrava tu, graščaka
118 XXXIII |      vendarle pojdem vprašat, kaj sta takega storila moja sinova,
119 XXXIII |        vlilo proti Soteski. ~"Ali sta bila kaj pri Poloni?" je
120 XXXIII |        spotoma vprašal. ~Povedala sta mu vse. ~"No, zdaj se tudi
121 XXXIII |      tehle dveh razbojnikov – saj sta razbojnika, sicer ju ne
122 XXXIII |        tvoj gospodar povedal, kaj sta sicer hudega storila, da
123 XXXIII |         imam pravico zvedeti, kaj sta napačnega storila tale dva,
124 XXXIII |         precej znal reči: ~"Ljudi sta ščuvala zoper mene," je
125 XXXIII |        povedal resnice." ~"Ali pa sta se pripravljala, da bi ščuvala." ~"
126 XXXIII |        storiti ne mislila?" ~Tako sta si dolgo strigla besede. ~"
127 XXXIII |         je nama primerilo." ~"Kje sta govorila z njim?" je popal. ~
128 XXXIII |   govorila z njim?" je popal. ~In sta povedala. ~"Kdo bi vama
129 XXXIV  |       vode. ~Pljuskarica in Ančka sta ostrmeli: oglje je potonilo. ~"
130 XXXIV  |  Pljuskarico je oblila groza, obe sta težko čakali patra Tončka. ~
131 XXXIV  |       prav zdaj Trlepi so. ~Molče sta prišla do Trlepovine, nekoliko
132 XXXVI  |          pot. ~Potrta in ponižana sta odmotoglavila tudi Trlep
133 XXXVI  |           je Francè spominjal, ko sta se počasi bližala Poberetovi
134 XXXVI  |        loviti ne bo treba." ~Tako sta šla in sta snubila ob umirajočem
135 XXXVI  |          treba." ~Tako sta šla in sta snubila ob umirajočem samostanu. ~
136 XXXVIII|     pravila prav zgovorno. "Snoči sta privpila še Čandek in Matevžek.
137 XXXVIII|          Čandek in Matevžek. Pila sta in pela, starega moža pa
138 XXXVIII|           dejal. Vesela in zdrava sta tudi ona dva šla domov.
139 XXXIX  |         pustim!" ~Poberè in Trlep sta se glasno zasmejala. ~"Le
140 XL     |          prag. ~"Kaj bo pa zdaj?" sta Janez in Nace ostrmela,
141 XL     |         njegovo premoženje. V oči sta ga posebno boli zlatnina
142 XLI    |    razpotje." ~"Trlep in samostan sta zmerom bila eno." ~"Da,