Chapter

  1 II     |         le zameril ne bi preveč," jo je skrbelo. ~Kar ti je izza
  2 II     |      ustrašila. "Kaj to mar vam?" jo je popala tudi jeza, ker
  3 II     |           vso vas. ~"I, nič, glej jo. Pa vendar mislim, da bi
  4 II     |       Neži je bilo skoraj žal, da jo je tako ujezila in zapodila.
  5 II     |           da bi ga vzela ... Srce jo je zabolelo, naslonila se
  6 II     |          je prav, samo pregrdo si jo," je oče zmajeval z glavo. "
  7 III    |         ta?" ~Po Tekavnici, glej, jo urno ubiral Trlepov Francè. ~"
  8 III    |          zrela. Nograški Marko bi jo rad, njegovemu očetu sem
  9 III    |        sem že skoraj obljubil, da jo dobi. Zdaj pa ti jo bogve
 10 III    |            da jo dobi. Zdaj pa ti jo bogve kako vrtoglavi Francè.
 11 IV     |  velikanska naša knjižnica, ki so jo sto in sto let zbirali pridni
 12 IV     |  akademijo znanosti, naš samostan jo je podpiral z velikimi denarji." ~"
 13 IV     |           se branijo tlake ali pa jo zamujajo, češ, sam naj dela,
 14 IV     |          pride v last tistemu, ki jo obdeluje v potu svojega
 15 IV     |            Vis maior – višja sila jo razveže sama. Saj mu ni
 16 VI     |         nekaj pregrešil, pa so mu jo vzeli in je bil ob kruh. ~
 17 VII    |      knjigo z rdečo obrezo. ~Opat jo je odprl in prebral prvo
 18 VII    |        Ali je tudi ta taka, da bi jo človek utegnil naraobe razumeti?"
 19 VII    |        prava je, le dosti in radi jo prebirajte." ~"No, vendar!"
 20 VII    |  popestovali – edino sestrico, ki jo imajo."~Trlepa je ugrelo,
 21 VII    |         Janez jezil. "Pater Pavel jo je pestil in na spovedi
 22 VII    |           zasnubil, prav pri meni jo je zasnubil, vsemu in vsem
 23 VIII   |       zanj pot storil Matevžek in jo dobro in hitro opravil.
 24 VIII   |             bi bil povedal, pa bi jo bili zaokrožili mi vsem
 25 VIII   |         okajeni vozataj. "Udarimo jo mi, dedci!" ~In so jo res
 26 VIII   |     Udarimo jo mi, dedci!" ~In so jo res precej: ~"Lepših fantov
 27 VIII   |         kravo dam od hiše. In sem jo res kar prodala, čeprav
 28 VIII   |    zavirala." ~"Pljuskarica, glej jo, kaj če voznikov res več
 29 IX     |          in gorka je Slabetu, ker jo je ono leto nekaj očrnil
 30 IX     |        kar ti je še treba, preden jo mahneš na pot." ~Vrbičev
 31 IX     |        njiva, črna ral, moder mož jo je oral," je rekel kmet,
 32 IX     |         da bi spet kaj napletal?" jo je tiho skrbelo. "Že ono
 33 IX     |       godi meni in kmetu, zatreti jo moramo!" ~"Gospodar sem,
 34 IX     |           Slabè se je smehljal in jo objemal z očmi, obenem pa
 35 IX     |         Če ji zapišeš posestvo in jo omožiš, ji tudi graščak
 36 IX     |      zapišem, saj veš, in omožiti jo smem le, če dovoli on." ~"
 37 X      |         še skrbi. ~"Soseske bi ti jo morale zložiti." ~"Prav
 38 X      |          prišel do tebe, da bi mi jo pomagal nabirati." ~Postala
 39 X      |         postavo, da je zemlja, ki jo obdelujem, tudi moja in
 40 X      |         zmerom pobira desetino in jo meri s krivično mero." ~"
 41 X      |         kar hoče, samo zemlja, ki jo obdelujemo, naj pride v
 42 X      |         bolezni nočem jemati. Naj jo le ima, v nebesa ga pripelja,
 43 XI     |          če se oženi na Pljusko?" jo je vprašal. ~"Pravi, da
 44 XII    |          samem povedal novico, ki jo je prinesel.~"Pljuskarica
 45 XIII   |        kar je rekla, naščuvali so jo." ~"Kaj naj bi bil molčal – ?" ~"
 46 XIV    |          je Poberé plašil. Ljubil jo je, kakor le osamel oče
 47 XIV    |      tiščala bodeča beseda, da bi jo zabrusil. ~"Posebno trd
 48 XV     | razpolagati s seboj in zemljo, ki jo obdelujejo, a graščaki se
 49 XV     |     gimnazija le krava, ki naj mu jo pasejo menihi frančiškovci,
 50 XV     |           frančiškovci, molzel bi jo pa že on sam." ~"Dijakov
 51 XV     |          kako je. Vsako stvar, ki jo pripraviš za tisk, ti prej
 52 XV     |         ti, ki živijo zdaj, bi mu jo morali!" je Kuralt gorel. "
 53 XV     |           veliki misli; "dobro si jo zapomnim." ~"Vem," ga je
 54 XVII   |        opatu, da te požene ven in jo spet blagoslovi! Če taka
 55 XVII   |         hudičevka stopi v cerkev, jo onečedi, noben smrtni greh
 56 XVII   |           Krtuca je zavreščala in jo na ves splav ubrala proti
 57 XVII   |           pred očmi." ~"Ali bi ti jo brinovec pregnal?" ~"Bi,
 58 XVII   |         se s punčko igrajo, čisto jo bodo razvadili, tako radi
 59 XVII   |         bodo razvadili, tako radi jo imajo. Le Francè se nekaj
 60 XVII   |           je vzela sapo. Matevžek jo je kar omrl gledal. ~"E,
 61 XVIII  |         sicer bi Neža mislila, da jo je čakal. ~Trlepi so že
 62 XVIII  |    tistile očitno prenašajo in si jo pulijo iz rok v roke!" ~
 63 XVIII  |        stoji cerkvica, njegov rod jo je sezidal pred več sto
 64 XVIII  |           silila je v hišo, Ančka jo je nerada prinesla noter. ~
 65 XIX    |           gospoda, pokliči, morda jo ugane on, kaj bi bilo Slabetu
 66 XIX    |       preveč napije. ~"Do Slabeta jo ustrizi brez zamude," mu
 67 XIX    |        Ker si tako dobrih rok, ti jo povem še kar gorko," je
 68 XIX    |         žrelo je porini kravi, da jo požre, pa bo kmalu in vse
 69 XIX    |       kmalu in vse srečno." ~"Kaj jo res imaš?" se je Slabè obveselil. "
 70 XX     |         okoli nje ... še pretenta jo, če je že ni! ~"Vedeti hočem,
 71 XX     |           za kako njivo, da bi mu jo zapisali, preden pojdejo?
 72 XX     |        povedo, kaj mislijo, sicer jo res razdajo, preden jim
 73 XX     |          podrepnik meniški, sicer jo dobiš po opravljivem stiškem
 74 XX     |            Za vrata imate leso in jo kar odslanjate. Prava vrata
 75 XX     |       skrbi tale kratka pot, kako jo bom zmagoval od tod. Spremi
 76 XX     |           tebe." ~"Ne daj se, saj jo poznaš, tisto Nežo nežasto." ~
 77 XX     |         pamet, potlej se kujaš in jo spravljaš v jezike. Zakaj?" ~"
 78 XX     |         stopnje ni storila, da bi jo." ~"Kaj naj bi tekala za
 79 XX     |       očetu reči dobro besedo, in jo tudi bova, ko pridemo vkup." ~"
 80 XX     |       puhnil skozi nosnice. ~"Ali jo je že snubil pri vas?" je
 81 XXI    |          Kuščarjekom. ~"Kar todle jo mahnem, da prej ko prej
 82 XXI    |          ni bilo zunaj. Steza, ki jo je sicer poznal dobro, se
 83 XXI    |           dotipal staro smreko in jo objel z obena rokama. "Pomagajte,
 84 XXI    |       Polona ni vešča, na miru mi jo pusti!" ga je Tone nejevoljno
 85 XXII   |           moreš!" ~"O, prav kmalu jo zgrabim z obema rokama,
 86 XXII   |         vzdihoval. "In še vem ne, jo bom kupiti mogel. Vrana
 87 XXIII  |     drugačna je in zasluži, da bi jo cesar podpiral, ne pa podiral." ~"
 88 XXIII  |       ujameš dobro, lepo misel in jo s peresom predeš po papirju,
 89 XXIV   |         pa se Trlepovina umiri in jo sreča pogleda na vse oči ..." ~
 90 XXIV   |             se je pripognil in si jo dvignil v naročje. "Kajne,
 91 XXIV   |         je Nace vedel, "Ančka naj jo da spat." ~"Stojkala ...
 92 XXIV   |         tekaj," se je oče vdal in jo postavil na tla, a to ji
 93 XXIV   |     ukazovala. ~"Aha ... aha ..." jo je razumel, sedel in si
 94 XXIV   |           je razumel, sedel in si jo postavil na kolena. ~"Stojkam ...
 95 XXV    |       Slabeta posebno tišči in da jo mahne še do samega cesarja,
 96 XXV    |           učenega življenja. Zdaj jo maham v Stično; pomenišil
 97 XXVI   |         nad menoj, naj povem, kam jo je Jurko res ubral." ~"Le
 98 XXVII  |          dobro, a božjepotniki so jo onečaščali s pijančevanjem
 99 XXVII  |           Slabè pa svojo. ~Mahnil jo je v znano krčmo, da bi
100 XXVIII |      pridrevil leskaj?" ~"Prej ko jo ustrižeš odtod, bolje bo
101 XXVIII |        kar mu je Tone naročil, in jo ves preplašen res pocedil,
102 XXVIII |           mi preteto tenka pela!" jo je urno pobiral, da bi prej
103 XXXI   |     opraviš v samostanu. Močno bi jo pomiril, drugo srce bi ji
104 XXXI   |       počasi bližal Poberevini in jo bistro ocenjeval. "Ko bi
105 XXXII  |         Mali Gaber. ~Vesele volje jo je urno pobiral iz mesta.
106 XXXII  |          na voz me dajte." ~Slabè jo je skupil huje, pa v temi
107 XXXII  |          oba ranjenca. ~"Po glavi jo je dobil, za hruško debela
108 XXXII  |          Ni mogla odgovoriti, jok jo je posilil. ~"Saj ni nič,"
109 XXXIII |        sta se veselo oddahnila in jo mahnila k Poloni. ~"Hvala
110 XXXIII |     privil Sotečana. ~"Kako veš?" jo je privzdignilo. ~"Birič
111 XXXIII |          pozvem, ali je tožba, ki jo je te dni tvoj brat nakanil
112 XXXIII |    bobnela za Trpelom. ~"Stojte!" jo je ustavil v hosti blizu
113 XXXIV  |            rešite mi ga, rešite!" jo je zmoglo v jok. ~"Ali mi
114 XXXIV  |          Kaj bi ga rada zbudila?" jo je pognal pred vežo, Ančki
115 XXXIV  |         nič hudega, Pljuskarica," jo je tolažil. "Prav kmalu
116 XXXIV  |            je Matevžek jasknil in jo uprasnil v tisto smer. "
117 XXXV   |            je Trlep obračal; "saj jo že zdaj močno skrbi, zakaj
118 XXXV   |          prebito huda stvar, glej jo po starih ali pa tudi po
119 XXXVI  |          Stično ni nikogar, da bi jo branil. Sirota je na poti
120 XXXVI  |         roko pričujočega Boga, in jo umečile, da se je počasi
121 XXXVI  |              Beži, beži. Cesar si jo vzame vso in svojega graščaka
122 XXXVII |           kar z neba, vi sami ste jo metali za njimi. Ali ni
123 XXXVII |       prešla kakor je prišla, čas jo bo vzel. Vse mine, le zemlja
124 XXXVII |           si bodite: če ne že vi, jo vaši otroci dobodo vso v
125 XXXVII | samostojno last." ~"O, jaz sam bi jo že rad," je Trlep spet vzdihnil. ~"
126 XXXVII |     pisanje do cesarja, da bi nam jo precej vrnil v pravo last?" ~"
127 XXXVII |          do nje zadosti močni, si jo vzamete sami!" se jih je
128 XXXVII |     utegnila kaj nagajati, čeprav jo postavijo nove cesarske
129 XXXVII |        gospod pritegoval. ~"Hudič jo potiplji! Zakaj neki zavira
130 XXXVIII|          zdaj tu, zdaj tam, odkar jo je Bog dal iz rok. Če bi
131 XXXVIII|            mu je Trlep pokimal in jo po bližnjicah ubral proti
132 XXXIX  |         ne gosposkega oné!" ~Bolj jo se je bližala kočija, močneje
133 XXXIX  |    šepasta je bila resnica, ki so jo cesarju poslali o našem
134 XL     |      marsikatera dragotina, ki si jo je namenil zase. Molčal
135 XL     |         ne bo posihmal, da bi vam jo vzele. Če ne že vi, jo bodo
136 XL     |        vam jo vzele. Če ne že vi, jo bodo vaši otroci imeli tudi