Chapter

  1 I      |         gotova bolezen." ~"In še to vedi, da moj oče ne bi storili
  2 II     |          je hudo ustrašila. "Kaj to mar vam?" jo je popala tudi
  3 II     |        je vedela, da bo Krtuca s to novico obhitela vso vas. ~"
  4 II     |        mi oče in mati vi, da vas to tako skrbi?" ~"Trlep," je
  5 II     |      tisto candro." ~Neža je vse to že vedela. In prav zato
  6 II     |        si je mislila.  "Čemu vse to pripovedujete meni?" se
  7 II     |      jemala ženina iz take hiše. To vedi in ne pozabi." ~Neža
  8 IV     |        samostanu res nimamo, saj to ni naš poklic; vendar bolnikom
  9 IV     |      znanosti ne zanemarjamo." ~"To priča velikanska naša knjižnica,
 10 IV     |      delajo ob teh praznikih." ~"To kaže, da je praznikov bilo
 11 IV     |          dosti dela in je čas za to, hoče tlačan delati, pa
 12 V      |            in se počlovečila. In to je npredek." ~"Bog ve, ali
 13 V      |             A slovenske so bile, to je." ~"Premolknila sta. ~"
 14 V      |          brezbožnik. Še cesar je to spoznal in mu ni hotel dajati
 15 V      |       stvari." ~"Odkod veste vse to?" ~"Zanima me, kaj počenja
 16 V      |       dolgo si je niste."  "Tudi to je srednjeveška navada." ~"
 17 V      |         se je opat pomiril; "saj to nemara res čaka nas vse." ~"
 18 VI     |     postave in pravil prigodbe.  To pot se je bil nameril v
 19 VI     |          in rekel: ~"Uboga mati, to si čudovito lepo povedala.
 20 VII    |   zveličal, kdor sam ne skrbi za to." ~"Zagoveden si in nič
 21 VII    |  otročička." ~"Kaj je fantom vse to prav?" ~"In še kako! Vsak
 22 VII    |        napak," je Tone pomagal, "to, da so Franco pustili iz
 23 VII    |          in udaril po kolenih. ~"To naj bi že bilo," se je tudi
 24 VII    |         opat, kaj menite, ali ni to tudi pokora?" je Trlep otožno
 25 VII    |         ga je Trlep premagal. Pa to ga ni peklo, možitev dekle
 26 VIII   |          menihom na kljub." ~"E, to pravite zdaj." ~"Vozataji
 27 VIII   |         kakor ustrašila. "Ali je to prav?" ~"Anti tako ti je.
 28 VIII   |     merijo ga na mernike. In vse to, pravite, vzemó in požró
 29 VIII   |       veliki pobožnosti le še za to, ali pa tak, ki ga je kaj
 30 VIII   |        nove cesarske postave." ~"To je pa res," se je voznik
 31 VIII   |          da ni drugega greha? O, to je majhen greh v primeri
 32 IX     |       mož naposled pokimal, "vse to dam v pisanje in prav kmalu
 33 IX     |       Slabetom. "Uganite, kaj je to." ~Vsi so molčali, uganka
 34 IX     |      bila prava, tudi kmet ne. ~"To je – vol!" je Matevžek poudaril
 35 IX     |       gobca in nozdrvi. – Kdo je to?"  "Kdo neki, če ne hudič?" ~"
 36 IX     |         gospoščil." ~Kmet je vse to pripovedoval, da bi tudi
 37 X      |    človek ves vrden od nejga. Pa to naj bi že bilo, saj kmet
 38 X      |         pasejo njene oči." ~"Saj to ne boli; pošten človek,
 39 X      |     počenja še dalje, kar hoče – to je!" ~"O, nove postave so
 40 X      |    posebej bi rad umrl, če bi mu to kaj pomagalo. Čas je vendarle
 41 X      |      stara vera in čvrst možak – to je res kaj vredno." ~"Vsega
 42 X      |     pojde – svet je velik." ~"O, to bo hudo." ~"Nič. Molil bo
 43 X      |        znanec. ~"Kam bo zdaj vse to?" je otožni menih vzdihnil
 44 XI     |        vlačil le podse." ~"Kmetu to težko dopoveš. Liže se gradu,
 45 XI     |              Saj ne rečem, da je to kar napačno. Kmet je skoporit,
 46 XI     |        kadar biti ne bi smel, le to pravijo." ~"Premalo ima.
 47 XI     |          še druge napaja. Ali je to varčnost?" ~"Vsi niso taki." ~"
 48 XI     |         ob denar bi bil." ~"Tudi to se ti utegne nakretiti,
 49 XI     |     pojdem v grad in poskusim še to." ~"Le pojdi in dobro opravi,"
 50 XII    |            pa kaj, ko je mož, ki to zna, tako daleč odtod." ~"
 51 XIV    |          si se že skujal, bi bil to lepše povedal Neži, da reva
 52 XV     |         nadaljeval, "saj me prav to oboje kuje in kali za veliko,
 53 XV     |    ustanavljati ljudske šole." ~"To je res," je Kumerdelj kimal, "
 54 XV     |          podedovano lastnino." ~"To je maslo iluminatov – prosvetljencev ..." ~"...
 55 XV     |   preveliko mero ob desetini." ~"To je res ostanek srednjega
 56 XV     |         jim je vernost ljudstva. To hočejo zatreti in menijo,
 57 XV     |   Dijakov je res zmeraj manj." ~"To se že še popravi; premalo
 58 XVII   |          Stičani so mu ondan vse to razodevali na dolgo nit,
 59 XVII   |        zameril." ~"No, pa mu jih to nedeljo v Malem Gabru povedi
 60 XIX    |     mencal, "a Vrbičev gospod bi to stvar opravil bolje in hitreje." ~"
 61 XIX    |      Kako se neki še razmota vse to?" je premišljeval, ko ga
 62 XX     |     precej rad popravim; storita to tudi Neža in vi." ~"Neža
 63 XX     |        vedel, kaj bi odvrnil; le to je čutil, da mu mož po pravici
 64 XX     |         pobešalo na pot. ~"Pa še to ti povem, Francè," je Poberè
 65 XX     |       mene, očeta, srce boli, ko to gledam," se je Poberè umikal. "
 66 XXI    |         hoste. Moč imajo do mene to noč, ker molka nimam s seboj,
 67 XXI    |     spravljali spat. ~"Kaj pa je to?" so poslušali. "Nekdo je
 68 XXI    |      vešče! Kaj si jih videl?" ~"To je da, pa samo oči, ki je
 69 XXI    |           Biba leze, tovor nese. To in vse do zadnje dlake razpovem
 70 XXII   |              Kaka gosposka pa je to, da se mora človek še bosti
 71 XXII   |         se vrneš, boš vedel tudi to." ~"Spočij se in kar odtod
 72 XXII   |          podpore – hlapčevsko je to! Sami si zavihajmo rokave
 73 XXIII  |   kmetovanja, bi jim že zgolj za to šla velika hvala," je Martin
 74 XXIV   |          sprevidela, da nista za to," ju je Vrbičev gospod kakor
 75 XXIV   |          razvedrile in zamotile, to pot pa so misli uhajale
 76 XXIV   |         in jo postavil na tla, a to ji ni bilo prav po volji. ~"
 77 XXVI   |          sva." ~"Pa Trlepova. In to je gradu zadosti, ker ve,
 78 XXVII  |          je ogovoril. "Ali veste to?" ~"Vemo, seveda vemo! Tovariša
 79 XXVIII |      povedala, kje zdaj sta. "In to se primeri gostoma v naši
 80 XXIX   |         prav do njega?" ~"Ali je to tebi vedeti?" ~"Povedati
 81 XXIX   |          me bo, ker ve, da je za to tu!" je Slabè odločno in
 82 XXIX   |      ženili po svoji volji. "Vse to je zoper nove cesarjeva
 83 XXIX   |     postave, saj jih poznate." ~"To ni tako lahko. Pisarniških
 84 XXIX   |      pravičnosti tvoje tožbe. In to je drago." ~"Ne vem, kaj
 85 XXIX   |          Po novih postavah njemu to nič mar! Tudi to, prosim,
 86 XXIX   |  postavah njemu to nič mar! Tudi to, prosim, postavite v pisanje." ~
 87 XXX    |          prikladal. ~"Je, fanta, to je huda stvar," se je oče
 88 XXXI   |       cesarjeve postave!" ~"Kako to misliš?" se je opat ustrašil. ~"
 89 XXXI   |       guli tlačanov." ~"Kako naj to storim, kako?" ~"Po urnem
 90 XXXI   |         Pater opat, obljubite mi to." ~"Ne morem, z vojsko mu
 91 XXXI   |    nesrečo in pogubo. Življenje, to vedi, je več kakor človeška
 92 XXXI   |       braniti, samo hočem, da mi to drugače poveš."  "Ondan,"
 93 XXXI   |        grom Elijev, če je storil to, poženem nadenj vso Dolenjsko ...!" ~
 94 XXXII  |        vem kakšni!" ~Razbojnikov to pot vendar ni bilo. Vozovi
 95 XXXII  |         nekemu vozu natrlo kolo. To jih je zamudilo, da so že
 96 XXXIII |        pogledal vse tri. "Saj je to Slabetova domačija?" ~"Je.
 97 XXXIII |       pravici. ~"Hoj, fanta, saj to je kakor nalašč! Kaj nič
 98 XXXIII |         uprli. "Velel je, naj ga to dopoldne čakamo, in bomo
 99 XXXIII |      rekel. ~"Kdor vam je pravil to, ni povedal resnice." ~"
100 XXXIII |          hudo, če bi zvedel tudi to. ~"Saj si mu nemara že tako
101 XXXIII |          oči. "Kako bo vesel, ko to zve!" ~"Zdaj zdaj mora priti,
102 XXXIV  | Matevžkovi čarovniji. "Kaj pa je to?" ~"Slabè je tudi uročen,"
103 XXXIV  |       meniš, da bi ga ozdravil s to vodo?" ~"Bi, bi, če bi bolnik
104 XXXIV  |      tistle oklešček, da poženem to šavro!" ~"Bog ve, ali Ančka
105 XXXIV  |          pazi nanj," je rdela. ~"To imam na skrbi jaz. Domov
106 XXXV   | poprijemati na suhem." ~"Kako se to ujema in veže?" se je Francè
107 XXXVI  |     gornjih avstrijskih deželah, to je vedel, obstanejo, cesar
108 XXXVI  |      trpeti z njim Pater opat je to vedel že dolgo. Zato je
109 XXXVI  |          že zunaj samostana. ~In to je bilo res, prior jih je
110 XXXVI  |         je prior odmahnil. "Jaz, to sem že sklenil, ne bom stregel
111 XXXVII |        mati vam je." ~"Že že, pa to so zgolj besede. Kaj ko
112 XXXVII |          ljubeznijo res osrečila to in to dušo, ji bodo precej
113 XXXVII |    ljubeznijo res osrečila to in to dušo, ji bodo precej pokazali
114 XXXVII |     splav rine na Pljusko." ~"Še to bi rad imel z glave, pa
115 XXXVIII|         pevček godrnjal. "In vse to, da se menihi ne bi zgledovali.
116 XXXVIII|          dve veliki misli. ~"Da, to storim!" je sukal rep svojemu
117 XXXVIII|           da bi mož zaspal. ~"Še to bi rad učakal, kaj napravijo
118 XXXIX  |       ustreže tudi tistim, ki so to že dolgo želeli in nas le
119 XXXIX  |          Ni prav tako, Trlep." ~"To morda kdaj spoznam tudi
120 XXXIX  |          je završalo med vsemi. "To je stvar zgolj naših višjih!" ~"
121 XXXIX  |        menihih in dvignil roko. "To že še uredimo." ~"Cesar
122 XXXIX  |          Prav trdno verujemo vse to," si je star pater brisal
123 XXXIX  |  ljudstvo ljubi." ~"Ljudstvo! O, to je najnehvaležnejša drhal
124 XL     |          mu cedile sline. ~"Nàk, to pa le pustite," se je opat
125 XL     |        nejevoljno smehljal. "Vse to so mi kupili starši, ko
126 XL     |        še drugi. ~"Strah mu daje to pravico, gospod komisar
127 XL     |      mislimo, samo maramo ga ne. To naj cesarski zvedó in svojim
128 XL     |         ne zavirati. Trlep, vedi to in ne zapeljuj ljudi. Kar
129 XL     |         družini. ~Menihom je vse to bilo hudo čez glavo. Nejevoljni