Chapter

  1 IX     |    krčmo je zdajci stopil Jurij Slabè, podložnik Turjačanove graščine
  2 IX     |         iz Suhe Krajine. ~Jurij Slabè, že blizu štiridesetih let,
  3 IX     |         tak veljaven mož je bil Slabè, čeprav še neoženjen. Samo
  4 IX     |       Klena je videt, res; tudi Slabè je lepo zatepen." ~"Po Pljuskarjevi
  5 IX     |         me piši, kamor hočeš." ~Slabè je Vrbičevemu gospodu mignil
  6 IX     |       dna." ~"Daleč je Dunaj, o Slabè, in težko težko ti je priti
  7 IX     |        Vrbičev gospod je odšel, Slabè je še posedel. ~"Bela njiva,
  8 IX     |     nama ne more več braniti!" ~Slabè se je smehljal in jo objemal
  9 IX     |         si mislim tudi sam," je Slabè dejal in vstal; "zdajle
 10 X      |         njivami je prišel Jurij Slabè. ~"Glej ga, kaj si res ti?"
 11 X      |         Prav do tebe, glej," je Slabè urno dejal in mu moško segel
 12 X      |      pogovoriva!" ~Pa sta šla. ~Slabè mu je spotoma pravil, kako
 13 X      |        pozabi boga." ~Trlepi in Slabè so kar požirali ljubeznive
 14 X      |     hromijo možake," je pomagal Slabè. "Kaj še bo?" ~"Bog nas
 15 XI     |          lahko bomo nosili," je Slabè slutil; "težko ti je kaj
 16 XI     |      zase." ~"Huda je za denar, Slabè, huda. Časi so taki, da
 17 XI     |       ne ustavi." ~Kako prav je Slabè vedel, se je že vsak dan
 18 XI     |        ti menihi napoti?" se je Slabè delal. ~"Meniške zemlje
 19 XI     |     glej ga." ~"Skrbel bom," je Slabè poredno obetal, "samo skoči
 20 XI     |       se ne čudita," se jima je Slabè smehljal. "Stiškemu tlačanu
 21 XI     |            Tam nekje ob Krki je Slabè postal in dejal: ~"Pojdimo
 22 XI     |  graščak mu je menda naročil." ~Slabè je umolknil. Zaskrbelo ga
 23 XI     |        domače pravil, kar mu je Slabè zabičeval pri Pljuskarici. ~"
 24 XI     |     Dobro ste zapisali vse," je Slabè pohvalil; "zdaj pa mi napravite
 25 XI     |             Ali pa tudi ne," je Slabè dvomil; "samo ob denar bi
 26 XI     |     plašno jasknila: "Valpet!" ~Slabè se je ozrl skozi okno in
 27 XI     |         nazaj." ~Valpet je šel. Slabè se je zamislil. ~V veži
 28 XI     |      pisanja sicer ne ubrani." ~Slabè se je zamislil. ~"Pojdi,
 29 XI     |        je prav razumel, da hoče Slabè na samem govoriti z njim. ~"
 30 XI     |    pravi ne Poloni ne Tonetu." ~Slabè se je brž preoblekel in
 31 XII    |       ti je še naročila?" ga je Slabè, ves rdeč od veselja, udaril
 32 XII    |        Tone odpravila domov, je Slabè povedal Trlepu, kakovo novico
 33 XVIII  |     sebe. Zaradi pisanja, ki ga Slabè neki spet hoče poslati cesarju,
 34 XIX    | Sotečana?" ~"Bi, posebno, če se Slabè ne bo krčil za nekaj goldinarjev." ~
 35 XIX    |         je že bil pri Slabetu. ~Slabè ga je molče poslušal. ~"
 36 XIX    |       Kar precej ne pojdem," je Slabè poniglavo rekel. "Krava
 37 XIX    |         Kaj jo res imaš?" se je Slabè obveselil. "Saj sem takih
 38 XXI    |       je drugi dan, kakor mu je Slabè velel, precej po južini
 39 XXI    |         po malem praviti, zakaj Slabè ni prišel že z njim, a Trlepu
 40 XXII   |      prav zavred je prišel tudi Slabè. ~Trlep mu je razodel, kaj
 41 XXII   |            Velik gospod je," je Slabè preudarjal. "Ali pridem
 42 XXII   |         gosposke hlapce?" se je Slabè ogreval. "Ali ne mi, ki
 43 XXII   |        le še živa in prava!" je Slabè trdo rekel. "Ali pa res
 44 XXII   |       ukriviti Sotečana?" se je Slabè domislil. "Njegova beseda
 45 XXII   |    gledal skozi okno. ~"Da," je Slabè vzdihoval. "In še vem ne,
 46 XXIV   |  Trlepovo hišo so stali domači, Slabè in Vrbičev gospod. ~"Moško
 47 XXIV   |      poštni voz. ~"E, kako?" je Slabè dvomil."Voz je gosposki,
 48 XXIV   |       poklekajo pred graščaka."~Slabè je pokimal Trlepu in skočil
 49 XXIV   |         mislil na glas. "Pe? bi Slabè krevsal sedem ur." ~"Nista
 50 XXIV   |        prosi za nas Boga, da bi Slabè umečil Sotečana!" mu je
 51 XXIV   |       Nace je poklical Ančko. ~"Slabè je morda že v Trebnjem,"
 52 XXIV   | presejem dobro. Zato pojdem, le Slabè naj se prej vrne. In da
 53 XXV    |         skrbi, privijem ga!" je Slabè kimal in se čudil gospodoma,
 54 XXV    |   Žalostne Matere božje," se je Slabè vtikal. "A ono leto so z
 55 XXV    |         sami stiški menihi?" je Slabè zmajeval z glavo. ~"Saj
 56 XXVI   |     poredno šalita. ~"I, kaj pa Slabè?" so ju prijemali z druge
 57 XXVI   |       malo dvojačo. Zadosti." ~"Slabè ne bi bil daleč prišel z
 58 XXVI   |    Sotečanom in še smo tu. A če Slabè kaj prida opravi pri cesarju
 59 XXVI   |           Težko težko, da bi ga Slabè ukrivil ... In če ga ne
 60 XXVI   |  spotoma danes čvekala, čemu je Slabè s Trlepom lazil po krajinških
 61 XXVII  |       mesta. Linhart, Kuralt in Slabè so se kakor potnik, ki se
 62 XXVII  |      Zakaj po neumnosti?" ga je Slabè gledal. ~"Podarila je samostanu
 63 XXVII  |        Kurentu, ki mu je bistri Slabè ustavil nadaljnje zabavljanje. ~"
 64 XXVII  |           Vino je predobro," je Slabè skušal razumeti. "Sladko
 65 XXVII  |      sram!" ~Linhart, Kuralt in Slabè so stali ob strani in se
 66 XXVII  |   gospoda potlej šla svojo pot, Slabè pa svojo. ~Mahnil jo je
 67 XXIX   |              XXIX.~Tisto noč je Slabè v Novem mestu skoraj vso
 68 XXIX   |  govoriti s poštenim možem?" je Slabè stopil tikoma predenj in
 69 XXIX   |      vrnil: "Tja noter pojdi!" ~Slabè je močno potrkal, na široko
 70 XXIX   |         ve, da je za to tu!" je Slabè odločno in trdo stopil naprej. "
 71 XXIX   |      zdajle vstopiti, ni kmet. ~Slabè se je moško vstopil predenj
 72 XXIX   |  spoznanje mirneje vprašal. ~In Slabè mu je začel praviti, da
 73 XXIX   |        vam zdi še potrebno," je Slabè dejal in pozvenčal z goldinarji,
 74 XXIX   |          da bi ga upognilo," je Slabè poprijemal. "Ko bi slà poslali
 75 XXXI   |        pravici; tudi, po kaj je Slabè šel v Novo Mesto. ~"Kaj
 76 XXXI   |        ga je še boljj pogrelo. "Slabè s tem graščaka ne omeči,
 77 XXXI   |        potrpimo naj jaz, fanta, Slabè, vsi, počenjaj gosposka
 78 XXXII  |                          XXXII.~Slabè se je še mudil v Novem mestu.
 79 XXXII  |     Sotesko." ~"No, vendar," je Slabè pomirjen pokimal in se napotil
 80 XXXII  |        da si tako nagel?" ~Tudi Slabè jih je spoznal; videl jih
 81 XXXII  |        ni zamerom prav varna." ~Slabè je sprevidel, da je tako;
 82 XXXII  |       bo precej mrzel!" je tudi Slabè poprijel grjačo. ~"In nikar
 83 XXXII  | razvezal hrup veselih voznikov. Slabè je molčal, posedanje v krčmi
 84 XXXII  |         jim je dosti pomenila. ~Slabè se je obotavljal. ~"Konji
 85 XXXII  |       proti trebanjski strani. ~Slabè je hodil za zadnjim vozom
 86 XXXII  |    Malega Gabra," si je zaželel Slabè. Misli so se pognale naprej
 87 XXXII  |       drugi vozovi so obstali. "Slabè, zdaj pomagaj!" je mož zavpil
 88 XXXII  |     zavpil in skočil naprej, pa Slabè je bil že planil. ~Prednji
 89 XXXII  |         strani vanje pognala še Slabè in njegov tovariš, že niso
 90 XXXII  |     Vozniki, streljajte!" se je Slabè za tren oči obrnil. "Stre ..."
 91 XXXII  |       razbojnikov, en voznik in Slabè. ~"V péčico me je dregnil,"
 92 XXXII  |       gubé, "na voz me dajte." ~Slabè jo je skupil huje, pa v
 93 XXXII  |         so izpregli in legli. ~"Slabè je kakor vedel, kaj bo,"
 94 XXXII  |         kmalu pririnili noter.~"Slabè, ali si zatorej, da bi te
 95 XXXII  |         ob Slabetovi postelji. ~Slabè se je bil prebudil iz omotice.
 96 XXXIII |       je veselo zavrela. ~"Aha, Slabè je dobro opravil pri glavarju!"
 97 XXXIII |   trmoglavec, še hujši kakor je Slabè." ~"Ni. Pameten je, moški
 98 XXXIV  |                          XXXIV.~Slabè je dremal in po malem blodil.
 99 XXXIV  |     Pljuskarica je odmahnila. ~"Slabè, veste, je tudi uročen,"
100 XXXIV  |         v vodo; če potonejo, je Slabè uročen." ~"Ali pa ti!" se
101 XXXIV  |    čarovniji. "Kaj pa je to?" ~"Slabè je tudi uročen," je Matevžek
102 XXXIV  |      dve, tri kapljice v usta. ~Slabè se je zganil, pater mu je
103 XXXIV  |            Ali te še hudo boli, Slabè?" mu je pater položil roko
104 XXXIV  |       ko v kratkem prigrmi pote Slabè. Pripravljati bi se morala,
105 XXXV   |       mi je obljubil." ~"Tàk je Slabè res prav čutil, ko se mi
106 XXXVII |       nebes." ~"Še sreča, da je Slabè tako hitro okreval," je
107 XXXVII |         že veše s Poberetovo, a Slabè tudi na ves splav rine na
108 XXXVIII|         hudo," mu je tožil tudi Slabè, priženjeni gospodar stare