Chapter

 1 IV    |      pelja nemara poslednjič, naj jim ostane tudi ta spomin. ~
 2 VI    |      krčmi za mizo. Vračal je, da jim je pisal pisma in oporoke,
 3 VI    |     mineva, nova cesarska postava jim zdaj zdaj razžene bratovščino
 4 VI    |       zamrmral sam vase. ~"Kaj se jim mara, takim gospodom!" je
 5 VII   |          v hišo. ~"No, tu so," se jim je oče nasmehnil, "vprašajte
 6 VII   |        trdo stopili obenj. ~Trlep jim je povedal. Hrustom se je
 7 VII   |     mučili po vročini. Pred nočjo jim je bilo priti le do Višnje
 8 VIII  |          nekaj izpodriva; še proč jim bo iti, pravijo, in vse
 9 VIII  |        nikar ne misli. Kar imajo, jim do golega pobero cesarski –
10 VIII  |        pomagal. ~"Da, prav je, da jim cesar ne daje več potuhe
11 VIII  |         Ljubljanici." ~"Privoščim jim," mu je tovariš pritegoval. "
12 IX    |           konji so črni in plamen jim jezlja iz gobca in nozdrvi. –
13 X     |         menihom že odzvonilo, vse jim poberó in jih poženó križem
14 X     |         postave so hude, nihče se jim ne more dolgo upirati. Ko
15 X     |          se ne premaknejo, dokler jim ti Trlep, ne pokimaš. Blagor
16 X     |           pridne fante imaš – Bog jim daj zdravja in sreče!" ~"
17 XI    |         niso taki." ~"Priložnosti jim daj, pa boš videl, da so
18 XI    |           za mizo. Vrbičev gospod jim je iz pisanja po domače
19 XIV   |           ljudmi in objedajo, kar jim ni nič mar. ~"Meni, oče,
20 XV    |          enem kopitu vse, premalo jim je do pravičnosti in premalo
21 XV    |          ne vidijo, večja spotika jim je vernost ljudstva. To
22 XV    |           življenje; le za oblast jim je, za čast in za mogočnost
23 XV    |      spravljali strn, a mudilo se jim ni, malomarno so delali
24 XV    |          ne vedo, koliko pridelka jim pobere grad, koliko ga spravijo
25 XVIII |          spoštljivo pozdravili in jim pripravili posodo, da bi
26 XX    |         cerkvijo ste!" ~"E, pusti jim veselje, cerkvice ti ne
27 XX    |           bolj prijazni, kakor da jim poje že za slovo." ~"Da,
28 XX    |           patrom opatom, kakor bi jim bil enak ali kakor bi bil
29 XX    |      sicer jo res razdajo, preden jim Stična da slovo!" ~"Na merek
30 XX    |       lačni, oči, le poglejte, se jim že kar svetijo kakor staremu
31 XX    |        bodo lahko nosili, kar ste jim zvlekli s svojih pustih
32 XX    |        pustih lazov." ~"Šentvidci jim prav gotovo ne boste dokladali!"
33 XX    |           fantje, iz Žubine so se jim z ukanjem oglašali vrstniki,
34 XXI   |           ga ni pojila z vodo, ko jim je pravil novice in prepeval
35 XXII  |           ogreval. "Ali ne mi, ki jim znašamo davke, vse davke,
36 XXIII |         je podsmešno gledal in se jim poredno smehljal; spominjal
37 XXIII |     naučili umnega kmetovanja, bi jim že zgolj za to šla velika
38 XXIII |          trdovratnih navad, ki se jim novi čas res mora upirati." ~"
39 XXIII |      Nikar! Tako govorijo vsi, ki jim molitev smrdi." ~"Kolikor
40 XXVI  |          v vsem ga sumničijo, nič jim ni prav." ~"Drhal je drhal,
41 XXVI  |        peli fantje, prav blizu so jim pomagali črički in murni,
42 XXVII |          Pugelj se je z možmi, ki jim je bilo mlade fante loviti
43 XXVII |        bojevitost ni velika, jeza jim hitro splahne, predobrodušni
44 XXVII |        res le neradi storili, kar jim je oskrbnik velel, ni bilo
45 XXVII |           sili smehljali. Dogodek jim je bil prenagel in prekratek,
46 XXVIII|           stran obrnejo, sicer bi jim takale vinska kislica želodec
47 XXX   |          prvih krajinških vasi in jim velita, naj sli razneso
48 XXXII | nevarnosti, pomoč srčnega Slabeta jim je dosti pomenila. ~Slabè
49 XXXII |        pregledati, tudi mudilo se jim je z nevarnega kraja; omedlelega
50 XXXV  |     posebno pa tebe, Trlep, ki si jim vojvoda." ~Hm, tega se Trlep
51 XXXV  |         učen si na postave, pisma jim pišeš do cesarja, samo ti
52 XXXVI |       vedel, obstanejo, cesar sam jim je obljubil. Le za Stično
53 XXXVI |    stezajo lakomne roke ... ~"Bog jim odpusti!" je molil in milo
54 XXXVI |         naj neutegoma pridejo, da jim ustrežem, dokler še morem
55 XXXVI |       ubogih ljudi, samo pojdi in jim povej, kar sem ti naročil;
56 XXXVII|    dajatev." ~"Anti veseli so, da jim bo zdaj zdaj iti iz Stične.
57 XXXIX |           vojska še zmerom tu, da jim posveti." ~"Z vojsko se
58 XXXIX |      zunaj pa so biriči; varovati jim je komisijo in strahovati
59 XXXIX |         boste cesarjev ukaz." ~In jim je z žaljivim poudarkom
60 XXXIX |        trenil po vseh obenem. ~Pa jim je spet in s še večjim poudarkom
61 XXXIX |       dela in lepega življenja in jim zmerom pomagali, še ob bolezni
62 XXXIX |       jezikom." ~"No, saj zdaj se jim bo vtepalo marsikaj." ~Opat
63 XL    |          ezh inu povedat, ~De ∫ma jim v∫e ∫kazal, ~Kljuzhe od ∫
64 XL    |          sem postal opat, in zdaj jim vrnem, ker opat nisem več." ~
65 XL    |             Pa saj ima biriče, ki jim je varovati komisijo in
66 XL    |          spijo kakor polhi. ~"Kdo jim je dal vina?" je komisar
67 XLI   |           tudi do menihov. ~"Kako jim mora biti hudo!" so se mu
68 XLI   |        saj so vedeli že dolgo, da jim bo iti in da je s seboj
69 XLI   |        nas je zapodila po svetu," jim je ob koncu govora še rekel