Chapter

2001 XXVI   |               Ko sta ji povedala, se je nekoliko umirila in ju pogostila. ~"
2002 XXVI   |             od togote, ker misli, da je Jurko šel do cesarja," je
2003 XXVI   |            je Jurko šel do cesarja," je tiho pravila. "Valpet pa
2004 XXVI   |             menoj, naj povem, kam jo je Jurko res ubral." ~"Le stoj,
2005 XXVI   |            Jurko ne vrne." ~"Nikar!" je odmajevala. "Prej ko umakneta
2006 XXVI   |           sva." ~"Pa Trlepova. In to je gradu zadosti, ker ve, da
2007 XXVI   |            molčala, Polonina skrb se je prijemala tudi njiju, upanje
2008 XXVI   |           njiju, upanje vseh treh se je utrjevalo le še v veri,
2009 XXVI   |      silovitega graščaka. ~Storil se je večer, lep in topel. Nekje
2010 XXVI   |              so vrele žabe, iz hoste je tulil čuk. ~Po večerji so
2011 XXVI   |              se pogovarjali. ~Kar ti je izza vogala prednje stopil
2012 XXVI   |              Slišal sem govorjenje," je rekel in ostro pogledal
2013 XXVI   |           Kaj si ji varuh, ali kdo?" je Francè trdo vprašal. V srce
2014 XXVI   |              trdo vprašal. V srce ga je pičil sum, ali si valpet
2015 XXVI   |        nočeta zlepa." ~"Koliko pa te je?" ~Valpet je glasno zakašljal,
2016 XXVI   |            Koliko pa te je?" ~Valpet je glasno zakašljal, izza vogala
2017 XXVI   |        glasno zakašljal, izza vogala je priteklo četvero grajskih
2018 XXVI   |        zvezali na hrbtu. ~Polona, ki je do zdaj vsa odrevenela strmela,
2019 XXVI   |              vsa odrevenela strmela, je vpila na ves glas: ~"Kaj
2020 XXVI   |        ščuvanja po tuji gospoščini!" je valpet velel in šel, za
2021 XXVI   |              naju, če veš, kdo sva?" je Francè revsknil za valpetom. ~"
2022 XXVI   |              zveš zadosti kmalu," se je ta zasmejal, ozrl pa ne. ~
2023 XXVI   |       Sotečan ni pogledal; le ukazal je, naj ju nekaj dni zapro
2024 XXVI   |           izpostijo, da bi se, kakor je rekel, primerno ukrotila
2025 XXVI   |          spotoma danes čvekala, čemu je Slabè s Trlepom lazil po
2026 XXVI   |              krajinških vaseh in kam je zginil zdaj. ~
2027 XXVII  |               S Kapiteljskega klanca je poštni voz po zavori hreščé
2028 XXVII  |     smehljali, čudovito lep svet jih je od blizu in daleč prijazno
2029 XXVII  |      prijazno gledal. ~"Trška gora," je Linhart mignil na levo, "
2030 XXVII  |           Viride, gospe s Pristave," je Kuralt godrnjal. ~"Zakaj
2031 XXVII  |              Zakaj po neumnosti?" ga je Slabè gledal. ~"Podarila
2032 XXVII  |             Slabè gledal. ~"Podarila je samostanu vso Trško goro
2033 XXVII  |            pod njo prav tačas, ko mu je slabo gospodaril slab in
2034 XXVII  |            gospodaril tako slabo, če je oboje stiško še danes ta
2035 XXVII  |           danes ta dan." ~Linhart se je poredno smehljal premolklemu
2036 XXVII  |           premolklemu Kurentu, ki mu je bistri Slabè ustavil nadaljnje
2037 XXVII  |           gori napravili božjo pot," je Linhart povedal. "Menili
2038 XXVII  |         razuzdanim vedenjem." ~"Vino je predobro," je Slabè skušal
2039 XXVII  |      vedenjem." ~"Vino je predobro," je Slabè skušal razumeti. "
2040 XXVII  |             skušal razumeti. "Sladko je vince s Trške gorice." ~"
2041 XXVII  |             s Trške gorice." ~"Cesar je božja pota zatrl morda le
2042 XXVII  |           zaradi takih razuzdancev," je Linhart strogo rekel. ~Kuralt
2043 XXVII  |        Linhart strogo rekel. ~Kuralt je molčal in se smehljal. ~
2044 XXVII  |          kapiteljske cerkve. ~Voz se je prizibal pod klanec, voznik
2045 XXVII  |          prizibal pod klanec, voznik je odvrl, izpred mestnih vrat
2046 XXVII  |               izpred mestnih vrat se je slišal neki vrišč. ~"Kaj
2047 XXVII  |             slišal neki vrišč. ~"Kaj je sejèm, da tako hrumijo?"
2048 XXVII  |          sejèm, da tako hrumijo?" se je Linhart vedečno nagibal
2049 XXVII  |              dolgočasni Ljubljanci," je Kuralt mrmral. "Živi so
2050 XXVII  |             saj zvemo zdaj zdaj, kaj je." ~Voz je pridrdral v veliko
2051 XXVII  |             zdaj zdaj, kaj je." ~Voz je pridrdral v veliko krdelo
2052 XXVII  |           pred mestnimi vrati. ~Zdaj je tudi Slabeta zamikalo, kaj
2053 XXVII  |         zamikalo, kaj se godi. Ko se je voz ustavil, je prvi skočil
2054 XXVII  |          godi. Ko se je voz ustavil, je prvi skočil z njega. ~In
2055 XXVII  |              skočil z njega. ~In kaj je bilo? Proštov oskrbnik Pugelj
2056 XXVII  |           Proštov oskrbnik Pugelj se je z možmi, ki jim je bilo
2057 XXVII  |         Pugelj se je z možmi, ki jim je bilo mlade fante loviti
2058 XXVII  |        dijaka Jeniča. A še preden se je z ujetnikom vračal v mesto,
2059 XXVII  |           močno krvavi pod kožo?" se je Kuralt smehljal Linhartu
2060 XXVII  |         predobrodušni so."  A Kuralt je odmahnil z roko in pomignil
2061 XXVII  |       dijakov loviti za vojsko," jih je ogovoril. "Ali veste to?" ~"
2062 XXVII  |            nikogar ne ustraši, kadar je braniti katerega si bodi
2063 XXVII  |         katerega si bodi izmed nas," je tovariš pritegnil. ~"Vivat
2064 XXVII  |              veliko krdelo še drugih je goreče povzelo: "Vivat ...!"
2065 XXVII  |                S Kapiteljskega hriba je prisopihal fantič in stekel
2066 XXVII  |         Jeniča že ženo v mesto in da je zvezan in hudo raztepen
2067 XXVII  |         grmovjej ob cesti. ~Komaj se je oskrbnik zadosti približal
2068 XXVII  |            spustite!" so vreli. "Kaj je storil, da ga vežete kakor
2069 XXVII  |            po oskrbniku. Malopridnež je precej sprevidel, kaj bo,
2070 XXVII  |             sprevidel, kaj bo, in se je brž pomešal med ljudi, ki
2071 XXVII  |               Upri se, če veš, da ti je povelek zoper voljo!" so
2072 XXVII  |              neradi storili, kar jim je oskrbnik velel, ni bilo
2073 XXVII  |             do rvanja; tudi sram jih je postalo sredi vreščečih
2074 XXVII  |             kazali za oskrbnikom, ki je skoraj tekel po ozkih in
2075 XXVII  |       strmovitih ulicah. ~"Ha, pa se je le obrisal za lepo Jeničevo
2076 XXVII  |               Da, že nekaterikrat ga je z burklami podila, če je
2077 XXVII  |             je z burklami podila, če je le preveč rinil za njo." ~"
2078 XXVII  |          rinil za njo." ~"In zdaj ji je hotel takole vrniti." ~"
2079 XXVII  |          sili smehljali. Dogodek jim je bil prenagel in prekratek,
2080 XXVII  |             so mi takile fantje!" se je Kuralt naposled zadovoljno
2081 XXVII  |        zmagali." ~"Mladina se budi," je Linhart sam vase mrmral, "
2082 XXVII  |           novega dne vstaja." ~Slebè je molčal, nejevoljen je bil
2083 XXVII  |          Slebè je molčal, nejevoljen je bil sam vase in kakor sram
2084 XXVII  |            sam vase in kakor sram ga je bilo, ker je tako mirno
2085 XXVII  |           kakor sram ga je bilo, ker je tako mirno gledal, ko ga
2086 XXVII  |             tako mirno gledal, ko ga je ob dijaškem metežu roka
2087 XXVII  |           Slabè pa svojo. ~Mahnil jo je v znano krčmo, da bi prenočil. ~"
2088 XXVII  |          vsemi njegovimi biriči!" se je veril, ko je legel spat. "
2089 XXVII  |             biriči!" se je veril, ko je legel spat. "In hitro moram
2090 XXVIII |                        XXVIII.~Minil je dan, umrl je še drugi, Franceta
2091 XXVIII |           XXVIII.~Minil je dan, umrl je še drugi, Franceta in Naceta
2092 XXVIII |         Naceta pa odnikoder. ~Trlepa je začelo skrbeti. ~"Stavil
2093 XXVIII |               Stavil bi ne vem kaj," je Vrbičev gospod dejal, "vešče
2094 XXVIII |         stiška sta." ~Vrbičev gospod je privzdignil ramo in si s
2095 XXVIII |            počesal brado. ~Trlepu se je stisnilo srce, glava mu
2096 XXVIII |              stisnilo srce, glava mu je kinknila na prsi. ~"Do Polone
2097 XXVIII |           prsi. ~"Do Polone zdrsni," je brž poklical Matevžka, "
2098 XXVIII |            kje sta fanta!" ~Matevžku je bilo močno čez glavo, če
2099 XXVIII |          bilo močno čez glavo, če ga je kdo spominjal tistih vešč
2100 XXVIII |              v Kuščarjeku. Nemilo ga je dregnilo tudi zdaj, zato
2101 XXVIII |          dregnilo tudi zdaj, zato se je kar obrnil in precej šel. ~"
2102 XXVIII |              precej šel. ~"Stoj no," je Tone hlastnil za njim, "
2103 XXVIII |         Poloni, glej ga, reci, da mi je žal, ker oče mene ne pošiljajo
2104 XXVIII |            nje; dosti dosti da se mi je pomeniti z njo, ji reci." ~"
2105 XXVIII |             tišči te pa, tišči!j" se je Matevžek poredno smehljal
2106 XXVIII |         vendar tu, tam premotili, da je počival. ~"Za Trlepovima
2107 XXVIII |           Trlepovima fantoma voham," je previdno tipal. "Pred dvema,
2108 XXVIII |             groze. "Da te hudir!" se je menil s plahimi mislimi. "
2109 XXVIII |         menil s plahimi mislimi. "Če je tako, bo še prebito hudo." ~
2110 XXVIII |            bo še prebito hudo." ~Pil je, kolikor so mu dajali, pa
2111 XXVIII |            napiti, prevelik strah mu je tesnil srce. ~"Morda pa
2112 XXVIII |              ležita prav bolna?" jih je popravljal. ~"Pa kar oba
2113 XXVIII |        pomaga." ~"Kaj boš! Naše vino je res kislo, pa ne bolj od
2114 XXVIII |              njimi res ni velik," se je Matevžek smehljal. "Po cerkvah
2115 XXVIII |              zadrževali. ~Bolj ko se je Matevžek bližal Slabetovini,
2116 XXVIII |          bližal Slabetovini, bolj ga je minevala porednost in večji
2117 XXVIII |          porednost in večji strah ga je plašil. ~Za mejami in po
2118 XXVIII |              mejami in po stegneh se je že v mraku prav na skrivaj
2119 XXVIII |          pred Polono. ~"Jejhata," se je ustrašila, "kaj si ti?" ~"
2120 XXVIII |            drugega?" ~"Povej, kaj te je prineslo iz take dalje?" ~"
2121 XXVIII |              fantiča sem prišel," se je skušal šaliti. "Oče joka
2122 XXVIII |           moči." ~"Da, uboga fanta!" je zaihtela in počasi povedala,
2123 XXVIII |              v naši hiši!" ~Matevžek je obstal kakor bi ga vkopal. ~"
2124 XXVIII |              ga vkopal. ~"Sotečan ju je priprl?" je strahoma šepetal. "
2125 XXVIII |               Sotečan ju je priprl?" je strahoma šepetal. "In Bog
2126 XXVIII |           Uboga fanta, uboga fanta!" je Polona še huje ihtela. ~"
2127 XXVIII |            da bi vsaj vedeli, kaj se je nakretilo?" ~"Nikogar nimam,
2128 XXVIII |      zmanjkalo tudi mene." ~"Tako pa je zdaj še prostora v ječi,
2129 XXVIII |              zvedo, čigav povelek me je pridrevil leskaj?" ~"Prej
2130 XXVIII |            sonce." ~Tudi Matevžku se je zdelo najpravše, da se brž
2131 XXVIII |             večerjo. Le brtavs kruha je pomašil v žep, bušil vase
2132 XXVIII |               kislega pa že tako, da je kar zamižal in da je za
2133 XXVIII |              da je kar zamižal in da je za ušesi zabolelo, kakor
2134 XXVIII |             za ušesi zabolelo, kakor je kesneje pravil, v naglici
2135 XXVIII |           naglici še povedal, kar mu je Tone naročil, in jo ves
2136 XXVIII |       preplašen res pocedil, odkoder je bil prišel. ~"O, če bi me
2137 XXVIII |              preteto tenka pela!" jo je urno pobiral, da bi prej
2138 XXVIII |         stiško gospoščino. "Da, vrag je takle graščak, ki še patra
2139 XXVIII |              nič ne boji ..." ~Hitel je kakor bi gorelo za njim.
2140 XXVIII |          kakor bi gorelo za njim. Ko je bil že prav daleč in se
2141 XXVIII |              bil že prav daleč in se je storila noč, je počival. ~
2142 XXVIII |          daleč in se je storila noč, je počival. ~
2143 XXIX   |                      XXIX.~Tisto noč je Slabè v Novem mestu skoraj
2144 XXIX   |         Gaber, povsod. Premetaval se je na postelji, čakal dneva
2145 XXIX   |        skopariti ne smem preveč," se je spominjal Vrbičevega gospoda, "
2146 XXIX   |         zaboden vol."~Kmalu dopoldne je res šel. V veži glavarjeve
2147 XXIX   |              veži glavarjeve hiše mu je pot zastopil oblasten služabnik: ~"
2148 XXIX   |             kam pa blodiš?" ~"Kaj ti je, metla pisarniška, tako
2149 XXIX   |          govoriti s poštenim možem?" je Slabè stopil tikoma predenj
2150 XXIX   |            tako grdo pogledal, da se je metla strahoma odmaknila. "
2151 XXIX   |               Tako? Do glavarja?" se je metla že čisto upognila. "
2152 XXIX   |            rad prav do njega?" ~"Ali je to tebi vedeti?" ~"Povedati
2153 XXIX   |         Povedati moram pisarniku, ki je v prednji izbi, sicer te
2154 XXIX   |              ne spusti noter." ~"Kaj je glavar samo zanj in ne tudi
2155 XXIX   |            smeli do njega, kadar nam je treba?" ~Oni je molče privzdignil
2156 XXIX   |            kadar nam je treba?" ~Oni je molče privzdignil ramo in
2157 XXIX   |                Tàk pa reci, da se mi je z glavarjem meniti o pravicah
2158 XXIX   |      graščaka v Soteski." ~Služabnik je tiho žvižgnil in počil s
2159 XXIX   |             prsti. ~"Dosti se upaš," je čez čas rekel, stekel po
2160 XXIX   |              sobo in mu velel, ko se je vrnil: "Tja noter pojdi!" ~
2161 XXIX   |             Tja noter pojdi!" ~Slabè je močno potrkal, na široko
2162 XXIX   |             vstopil ~Za mizo ob oknu je po papirju z gosjim peresom
2163 XXIX   |            še ozrl ni v Slabeta. ~Ta je sredi izbe obstal in razločno
2164 XXIX   |      razločno hrknil. ~"Kaj bi rad?" je tintomazec revsknil čez
2165 XXIX   |           Poslušal me bo, ker ve, da je za to tu!" je Slabè odločno
2166 XXIX   |             ker ve, da je za to tu!" je Slabè odločno in trdo stopil
2167 XXIX   |             stopil naprej. "Cesar ga je postavil tudi za kmečke
2168 XXIX   |           ljudi!"  "Kar meni povej," je peresar govoril že prijazneje. "
2169 XXIX   |           prijazneje. "In hitro. Čas je drag, ti mi ga najbrž ne
2170 XXIX   |             najbrž ne plačaš." ~"Res je, prav nič ne izpulite iz
2171 XXIX   |            česmu sta tu." ~Uradniček je poskočil, ustrašil se je
2172 XXIX   |             je poskočil, ustrašil se je moškega kmeta; po prstih
2173 XXIX   |             moškega kmeta; po prstih je brž stopil v glavarjevo
2174 XXIX   |         glavar za dolenjsko okrožje, je bil tisto jutro ves sršenast.
2175 XXIX   |              ves sršenast. Razdražen je po mizi predeval debele
2176 XXIX   |           ves svet smrdi. Grde volje je bil in gorko jezen. Davi
2177 XXIX   |             bil in gorko jezen. Davi je nadenj že prav zavred prisopihal
2178 XXIX   |      Ljubljani, če on, glavar, ki ga je cesar postavil tudi za varuha
2179 XXIX   |          kako naj ga prisuče on? Saj je proštov. A prošt sam mu
2180 XXIX   |              proštov. A prošt sam mu je že snoči s hudo kaznijo
2181 XXIX   |         kaznijo izgnal hudiča, ki mu je preveč grel noro kri. Oskrbnik
2182 XXIX   |              Prav se mu godi. Ali mu je tega bilo treba? Kakor da
2183 XXIX   |             norega oskrbnika! ~Jezen je počil spis ob mizo, vstal
2184 XXIX   |           prostorni pisarni. ~Kar ti je tiho vstopil pisar in ponižno
2185 XXIX   |         pisar in ponižno povedal, da je zunaj neki mož, ki se hoče
2186 XXIX   |             so drugi kmetje: uprl se je in mi zapretil z ljubljansko
2187 XXIX   |            in s cesarjem." ~"Kdo vam je velel brez moje volje odganjati
2188 XXIX   |        človeka, ki hoče do mene?" se je glavar drl nad svojim pisarniškim
2189 XXIX   |          hlapcem. "Ali ni mogoče, da je mož v prednji izbi kakor
2190 XXIX   |             Naj pride precej noter!" je ukazal in v strahu in skrbeh
2191 XXIX   |       pravijo, hodi takole vohunit," je v mislih že trdno verjel,
2192 XXIX   |         trdno verjel, da kmet, ki mu je zdajle vstopiti, ni kmet. ~
2193 XXIX   |         vstopiti, ni kmet. ~Slabè se je moško vstopil predenj in
2194 XXIX   |           predenj in mu povedal, kdo je po kaj je dopotoval z daljnega
2195 XXIX   |            mu povedal, kdo je po kaj je dopotoval z daljnega doma. ~
2196 XXIX   |      zabuhlega in rdečega obraza, se je že upokojil od strahu, saj
2197 XXIX   |              upokojil od strahu, saj je videl, da ima pred seboj
2198 XXIX   |             ni vedel zakaj: sprva ga je poslušal čisto mirno. ~"
2199 XXIX   |            da si se namenil k meni?" je naposled zarohnel. ~"Če
2200 XXIX   |            tu stal zdajle jaz; hudič je, nikogar se ne boji, zaprl
2201 XXIX   |             da boš vedel, kako se ti je vesti po cesarskih pisarnah!" ~"
2202 XXIX   |                Katere nove postave?" je že za spoznanje mirneje
2203 XXIX   |        mirneje vprašal. ~In Slabè mu je začel praviti, da Sotočan
2204 XXIX   |              po svoji volji. "Vse to je zoper nove cesarjeva postave,"
2205 XXIX   |             nove cesarjeva postave," je poudarjal. "Cesar je z njimi
2206 XXIX   |       postave," je poudarjal. "Cesar je z njimi hotel pomagati kmetu,
2207 XXIX   |          postav!" ~"Vedi ga Bog, ali je vse res, kar pripoveduješ,"
2208 XXIX   |              res, kar pripoveduješ," je glavar renčal, pa ne več
2209 XXIX   |               da bi ti bil tisti, ki je ono leto pisal cesarju?" ~"
2210 XXIX   |          nikamor!" ~"Da te vrag!" ga je glavar debelo gledal. ~"
2211 XXIX   |              zvem, kako prav za prav je?" se je glavar spet ustrašil. ~"
2212 XXIX   |            kako prav za prav je?" se je glavar spet ustrašil. ~"
2213 XXIX   |       pravičnosti tvoje tožbe. In to je drago." ~"Ne vem, kaj se
2214 XXIX   |             se vam zdi še potrebno," je Slabè dejal in pozvenčal
2215 XXIX   |       pozvenčal z goldinarji, ki jih je imel v mačku za pasom; "
2216 XXIX   |             ki tožbo zgubi." ~Glavar je slišal pesem goldinarčkov
2217 XXIX   |         pisanje, da bi ga upognilo," je Slabè poprijemal. "Ko bi
2218 XXIX   |         dobil tisto pisanje." ~Segel je v mačka in na mizo položil
2219 XXIX   |          potne stroške slù." ~Glavar je z očmi hlastnil po njih
2220 XXIX   |           hočeš, pošljem jutri slà," je dejal in goldinarčke posnel
2221 XXIX   |      postavite v pisanje." ~Moško se je zahvalil in šel. Uradnika
2222 XXIX   |           pisarniški metli v veži pa je pod noge vrgel goldinar. ~"
2223 XXIX   |             si pride pravice iskat!" je dejal in stopil na cesto. ~
2224 XXIX   |            in na Pljusko, a v ušesih je še imel glavarjev svet. ~"
2225 XXIX   |            Kar v Mali Gaber pojdem," je sklenil; "odondod pozvem,
2226 XXIX   |        sklenil; "odondod pozvem, ali je glavar že podkuril Sotečanu." ~
2227 XXX    |                   XXX.~S Slabetovine je Matevžek vso tisto noč hitel
2228 XXX    |           proti Malemu Gabru. ~Dneva je šele bilo komaj do kolena,
2229 XXX    |             bilo komaj do kolena, ko je prisopihal na Trlepovino. ~"
2230 XXX    |    prisopihal na Trlepovino. ~"Kaj?" je Trlep zarjovel. "Zaprl ju
2231 XXX    |            Trlep zarjovel. "Zaprl ju je? Sotečan zaprl moja fanta," ~
2232 XXX    |             praviti. Na ves splav se je zapodil v Stično. Gnalo
2233 XXX    |           zapodil v Stično. Gnalo ga je, da bi vsej gospoščini zatožil
2234 XXX    |              in Neži povedal, kaj se je Francetu primerilo. ~Po
2235 XXX    |       Francetu primerilo. ~Po Trlepu je grmel vihar in fanta sta
2236 XXX    |             smilila. Misel, da se ju je kdo upal pritakniti, ga
2237 XXX    |              kdo upal pritakniti, ga je jarila, ko je zdaj bled,
2238 XXX    |         pritakniti, ga je jarila, ko je zdaj bled, zdaj rdeč ves
2239 XXX    |           tudi v Stično. Zadnje čase je bi sicer menihom precej
2240 XXX    |             patru opatu, zdaj se jih je spomnil. ~"Hvala Bogu, da
2241 XXX    |           tudi naših belih menihov!" je naposled našel spravno misel. "
2242 XXX    |           spravno misel. "Stična nam je res edini kraj, odkoder
2243 XXX    |        odkoder dobimo pomoči, ko nam je le prehudo," je skesano
2244 XXX    |               ko nam je le prehudo," je skesano mislil na sovražne
2245 XXX    |           opatom. "V Stično stopim," je razodel Janezu in Tonetu, "
2246 XXX    |            na dolgo nit; neučakljiva je le, kadar ji človek mora
2247 XXX    |        zberimo in po brata pojdimo!" je Janez bliskal z očmi in
2248 XXX    |             v sončni prah zdrobimo!" je Tone togotno prikladal. ~"
2249 XXX    |            Tone togotno prikladal. ~"Je, fanta, to je huda stvar,"
2250 XXX    |           prikladal. ~"Je, fanta, to je huda stvar," se je oče z
2251 XXX    |         fanta, to je huda stvar," se je oče z vročimi očmi smehljal
2252 XXX    |             moškima sinovoma. ~"Huda je tudi, loviti poštene ljudi
2253 XXX    |              v ječo!" ~"Nikarta!" ju je oče krotil. "Samo pater
2254 XXX    |            zakadim v Stično." ~"Le," je Janez privzdignil ramo, "
2255 XXX    |           vsakomur povedali, kaj nam je Sotečan storil." ~"In tako
2256 XXX    |        človeka gre klic na pomagaj," je Tone poprijemal. "Možje
2257 XXX    |        pojdemo nad Sotečana!" ~Trlep je molče gledal v tla, čez
2258 XXX    |          molče gledal v tla, čez čas je rekel: ~"I, pa se udarimo!
2259 XXX    |        skoraj zaukala od veselja, da je tudi oče njunih misli. ~"
2260 XXX    |              misli. ~"Stopita," jima je rekel, "do prvih krajinških
2261 XXX    |              in počakajo nas." ~Tako je še tisto uro začel zli vojni
2262 XXX    |       pametnejši mirili, "kaj več pa je greh in nevarno." ~"Da,
2263 XXX    |            Ali si že kdaj slišal, da je vrana vrani izkljuvala oči?" ~"
2264 XXX    |          izkljuvala oči?" ~"E, vrana je opat, Sotečan je kragulj,"
2265 XXX    |               vrana je opat, Sotečan je kragulj," je star mož vedel; "
2266 XXX    |           opat, Sotečan je kragulj," je star mož vedel; "težko se
2267 XXX    |            star mož vedel; "težko se je vrani kljuvati s kraguljem." ~
2268 XXXI   |                          XXXI.~Trlep je res precej klamal v Stično.
2269 XXXI   |            klamal v Stično. Korak mu je bil težak. Mož se je le
2270 XXXI   |              mu je bil težak. Mož se je le predobro spominjal, kako
2271 XXXI   |             predobro spominjal, kako je trmoglavil in se branil,
2272 XXXI   |       trmoglavil in se branil, ko ga je k sebi klical opat, zdaj
2273 XXXI   |          žene tja. ~"Hoj, Trlep, kaj je res?" so ga vso pot ustavljali. "
2274 XXXI   |           ustavljali. "Sotečan da ti je priprl sinova? Le zakaj
2275 XXXI   |             pridemo!" so obetali, da je skoraj vesel koračil skozi
2276 XXXI   |             brusil meniškega praga!" je ves poln napuha kmalu postajal. "
2277 XXXI   |          izsilim pravico!" ~Pamet mu je govorila naprej in nazaj,
2278 XXXI   |              v grajski ječi, srce mu je uklonilo napuh in ga zadrevilo
2279 XXXI   |            ga zadrevilo dalje, da se je umiril in oddahnil šele
2280 XXXI   |                Z vojsko iti nad grad je vendarle huda stvar," se
2281 XXXI   |             vendarle huda stvar," se je skoraj treznil; "bolje bi
2282 XXXI   |               Pripogniv in počasi se je bližal hosti med Pristavjo
2283 XXXI   |        iskale in srečavale. ~"Ali mi je res bilo treba tiste zoprne
2284 XXXI   |            zdrahe s patrom opatom? " je gledal vase. "Neumno sem
2285 XXXI   |          opat dela krivico." ~Postal je, kes in sram sta mu ponižala
2286 XXXI   |       ponižala ošabno glavo. ~Kar ti je po stezi iz hoste prišel
2287 XXXI   |           Kaj si se me ustrašil?" se je prvi nasmehnil Trlep. "Le
2288 XXXI   |          glej ga no, kaj si res ti?" je občutljivi Poberè rdel. "
2289 XXXI   |               Vidiš, kako lepo se ti je namerilo, ko je za tvoje
2290 XXXI   |           lepo se ti je namerilo, ko je za tvoje slabične noge v
2291 XXXI   |               Kam pa si se spustil?" je oni drugam redal besede. ~"
2292 XXXI   |            si mislil – v samostan mi je nekaj stopiti." ~"Jaz pa
2293 XXXI   |            stiški gospoščini, kaj se je primerilo Francetu in Nacetu,"
2294 XXXI   |       primerilo Francetu in Nacetu," je Poberè hitro drobil "In
2295 XXXI   |          hitro drobil "In Neža se mi je ustrašila, da je skoraj
2296 XXXI   |          Neža se mi je ustrašila, da je skoraj omedlela." ~Trlep
2297 XXXI   |          skoraj omedlela." ~Trlep ga je resno gledal. ~"Zdaj me
2298 XXXI   |              resno gledal. ~"Zdaj me je pognala, da bi pri tebi
2299 XXXI   |            pri tebi zvedel kaj več," je oni sklenil. ~Moža sta se
2300 XXXI   |          obrnila proti Stični. Trlep je togotno pravil o svoji veliki
2301 XXXI   |          počenja s fantoma, a Poberè je spet na drobno razkladal,
2302 XXXI   |            na drobno razkladal, kako je ta novica udarila Nežo in
2303 XXXI   |           Nežo in njega. ~"Le stoj," je Trlep pihal, "Sotečan jih
2304 XXXI   |        betici, da bo pomnil, kdaj se je lotil Trlepov!" ~"Nikar,
2305 XXXI   |        spusti." ~Ponosen in vesel mu je povedal, da je sklical vojsko
2306 XXXI   |              vesel mu je povedal, da je sklical vojsko zoper Sotečana.
2307 XXXI   |          velike stvari si se lotil," je Poberè od začudenja postal. "
2308 XXXI   |            zlepa pritisnil." ~Poberè je molčal, oči so mu gledale
2309 XXXI   |            da bi kaj prida opravil," je Trlep poprijel. "Nad Sotečana
2310 XXXI   |             pojdem z vami tudi jaz," je oni dovrtal svojo misel. ~"
2311 XXXI   |              Ali si še hud na Nežo?" je Poberè nerodno vprašal. ~"
2312 XXXI   |         nerodno vprašal. ~"Kdo pa ti je rekel, da sem kdaj bil?" ~"
2313 XXXI   |              Francè?" ~"E, kaj! Mlad je, zaletel je, saj veš; pa
2314 XXXI   |             E, kaj! Mlad je, zaletel je, saj veš; pa se je menda
2315 XXXI   |           zaletel je, saj veš; pa se je menda že uletel." ~"Neže
2316 XXXI   |               Neže mi bo konec, tako je boli zdraha z njim." ~"Nič
2317 XXXI   |            bi ji dal." ~"Pridem," mu je Trlep segel v roko. "Ko
2318 XXXI   |            snubila." ~"Kar ni danes, je lahko jutri," se je Poberetu
2319 XXXI   |           danes, je lahko jutri," se je Poberetu zasmejalo po vsem
2320 XXXI   |         opravi in brž pridi!" ~Trlep je pokimal in se nameril k
2321 XXXI   |             samostanski porti. ~Opat je debelo gledal, ko ga je
2322 XXXI   |              je debelo gledal, ko ga je poslušal. ~"Čemu pa sta
2323 XXXI   |             potikala okoli Soteske?" je naposled hotel vedeti. "
2324 XXXI   |         hotel vedeti. "Novica, da se je Sotečan upal pripreti stiška
2325 XXXI   |          pripreti stiška tlačana, ga je vendar hudo vznejevoljila. ~
2326 XXXI   |           hudo vznejevoljila. ~Trlep je povedal vse po pravici;
2327 XXXI   |             po pravici; tudi, po kaj je Slabè šel v Novo Mesto. ~"
2328 XXXI   |            zvitorepite vsi vkup?" ga je še boljj pogrelo. "Slabè
2329 XXXI   |                  Ne blodi takih!" se je opat ustrašil. "Sila ni
2330 XXXI   |              Sila ni dobra nikjer in je nedovoljena po starih in
2331 XXXI   |                 Katera postava pa mu je dovolila, da se je s silo
2332 XXXI   |             pa mu je dovolila, da se je s silo polastil mojih sinov
2333 XXXI   |        počenjaj gosposka z nami, kar je je volja!" so Trlepu gorela
2334 XXXI   |              gosposka z nami, kar je je volja!" so Trlepu gorela
2335 XXXI   |         tlačana tepó in deró!" ~Opat je molče gledal hudega Trlepa. ~"
2336 XXXI   |         Dobrih postav menda res ni," je čez čas rekel, sicer se
2337 XXXI   |              biti." ~"Samo tista, ki je pravična." ~Opat je pokimal. ~"
2338 XXXI   |               ki je pravična." ~Opat je pokimal. ~"Pa le dobro me
2339 XXXI   |                  Kako to misliš?" se je opat ustrašil. ~"Kakor sem
2340 XXXI   |         kmečki upor pripravljaš?" se je opat prijemal za glavo. ~"
2341 XXXI   |      prijemal za glavo. ~"Sotečan ga je kriv, ne jaz. Ukrivite graščaka,
2342 XXXI   |              mora zadolžiti." ~"Hm," je Trlep privzdignil ramo in
2343 XXXI   |           pomiri se." ~"O, življenje je kakor voz sena; mimo mene
2344 XXXI   |            vzamem sam. Tako, vidite, je res, da bo dobro in za nas
2345 XXXI   |            ti take misli, Trlep?" ga je oprat začuden gledal. "Take
2346 XXXI   |           misli?" ~"Življenje mi jih je ukresalo, v trpljenju so
2347 XXXI   |          pogubo. Življenje, to vedi, je več kakor človeška misel,
2348 XXXI   |              neumno početje. In greh je vsak upor, velik greh." ~"
2349 XXXI   |             Zob za zob, oko za oko," je Trlep vračal; "tudi tako
2350 XXXI   |             Trlep vračal; "tudi tako je zapisano." ~"Kdo te je tako
2351 XXXI   |          tako je zapisano." ~"Kdo te je tako pohujšal? Nove postave?" ~"
2352 XXXI   |          svojem." ~"Pravi iluminat," je opat zdaj vedel za trdno. ~"
2353 XXXI   |             ko jima dovolim jaz!" se je opat naposled vznejevoljil
2354 XXXI   |            drugače poveš."  "Ondan," je Trlep zardel, "ste mene
2355 XXXI   |              precej vzela." ~Opat se je molče nasmehnil. ~"In Pljuskarici
2356 XXXI   |           drugič, če ne počim prej!" je Trlep uporno revsknil in
2357 XXXI   |          obrnil, da bi šel; na pragu je postal in že krotko rekel: "
2358 XXXI   |            tu bo gospodaril Francè," je dobrovoljno momljal, ko
2359 XXXI   |           dobrovoljno momljal, ko se je počasi bližal Poberevini
2360 XXXI   |            vesele in otožne misli mu je segala skrb za Slabeta. ~"
2361 XXXI   |              mi mudi v Novem mestu," je postal in se zagledal v
2362 XXXI   |            da ga še ni? Pa ne, da ga je priprl mogočni glavar? O
2363 XXXI   |            glavar? O grom Elijev, če je storil to, poženem nadenj
2364 XXXII  |                      XXXII.~Slabè se je še mudil v Novem mestu.
2365 XXXII  |      zadrevil v Mali Gaber in domov, je opustil. ~"Preveriti se
2366 XXXII  |              glavar res pošlje slà," je previdno mislil; "če bo
2367 XXXII  |             zakadim vanj." ~Nestrpno je hodil spraševat služabnika
2368 XXXII  |    služabnika v glavarjevi veži, ali je sèl že odšel. ~Glavarju
2369 XXXII  |              tako mudilo, a naposled je vendar storil, kar je bil
2370 XXXII  |       naposled je vendar storil, kar je bil Slabetu obljubil. ~"
2371 XXXII  |         Slabetu obljubil. ~"Da, že," je služabnik potlej povedal; "
2372 XXXII  |      služabnik potlej povedal; "davi je uradnik, poznaš ga iz glavarjeve
2373 XXXII  |             Sotesko." ~"No, vendar," je Slabè pomirjen pokimal in
2374 XXXII  |              Gaber. ~Vesele volje jo je urno pobiral iz mesta. Pod
2375 XXXII  |             Pod klancem v Kačji ridi je došel vrsto voznikov. ~"
2376 XXXII  |            ga, kaj si res ti?" se mu je zadnji voznik nasmehnil. "
2377 XXXII  |              nagel?" ~Tudi Slabè jih je spoznal; videl jih je ondan
2378 XXXII  |            jih je spoznal; videl jih je ondan pri Pljuskarici. ~"
2379 XXXII  |          zamerom prav varna." ~Slabè je sprevidel, da je tako; opirajoč
2380 XXXII  |               Slabè je sprevidel, da je tako; opirajoč se ob staro
2381 XXXII  |            staro opaljeno grjačo, si je umeril korak s previdnimi
2382 XXXII  |       betičasto grjačo. ~"Tale hosta je nevarna," so vedeli, "zdaj
2383 XXXII  |     potipljem jaz, bo precej mrzel!" je tudi Slabè poprijel grjačo. ~"
2384 XXXII  |            veliki krčmi. ~V krčmi se je razvezal hrup veselih voznikov.
2385 XXXII  |              veselih voznikov. Slabè je molčal, posedanje v krčmi
2386 XXXII  |         Gaber. ~"Kar naprej pojdem," je vstal, "tako ne pridem zlepa
2387 XXXII  |            pomoč srčnega Slabeta jim je dosti pomenila. ~Slabè se
2388 XXXII  |            dosti pomenila. ~Slabè se je obotavljal. ~"Konji se morajo
2389 XXXII  |             nekoliko primake." ~Tako je odnehal in ostal. Kasno
2390 XXXII  |             leze proti Sveti Ani, se je nekemu vozu natrlo kolo.
2391 XXXII  |             vozu natrlo kolo. To jih je zamudilo, da so že v trdnem
2392 XXXII  |            mraku prišli na vrh. ~Noč je počepala niže in niže, zavore
2393 XXXII  |            trebanjski strani. ~Slabè je hodil za zadnjim vozom in
2394 XXXII  |           prišli še iz tele samote," je ta vzdihnil in se pripognil
2395 XXXII  |              In do Malega Gabra," si je zaželel Slabè. Misli so
2396 XXXII  |              vse, zavoljo katerih se je bil spustil na tvegano pot. ~
2397 XXXII  |             tvegano pot. ~Temnilo se je čezdalje bolj, priroda si
2398 XXXII  |            čezdalje bolj, priroda si je v prijetnem hladu postiljala
2399 XXXII  |              ni umirila. Nekje daleč je lajal lisjak, čisto blizu
2400 XXXII  |            lajal lisjak, čisto blizu je bilo strah čuka, med vejevjem
2401 XXXII  |             strah čuka, med vejevjem je pokljalo in šumotalo. ~Kar
2402 XXXII  |        pokljalo in šumotalo. ~Kar ti je ob prednjih vozovih javknil
2403 XXXII  |                 Jezus – razbojniki!" je voznik do kraja pritegnil
2404 XXXII  |              pritegnil zavoro, da se je voz ustavil. Tudi drugi
2405 XXXII  |                Slabè, zdaj pomagaj!" je mož zavpil in skočil naprej,
2406 XXXII  |              skočil naprej, pa Slabè je bil že planil. ~Prednji
2407 XXXII  |          razbojniki, dobro dosti jih je bilo, niso bili kdove kako
2408 XXXII  |             odmikali Slabetu, ki jih je z grjačo klatil, da se je
2409 XXXII  |            je z grjačo klatil, da se je zdaj tu, zdaj oni renčé
2410 XXXII  |             Vozniki, streljajte!" se je Slabè za tren oči obrnil. "
2411 XXXII  |         ponoviti zvijače: hud udarec je njega samega podrl na cesto. ~
2412 XXXII  |            pokati pištole. ~Na cesti je obležalo troje razbojnikov,
2413 XXXII  |              in Slabè. ~"V péčico me je dregnil," se je voznik ječé
2414 XXXII  |            péčico me je dregnil," se je voznik ječé držal v dve
2415 XXXII  |             voz me dajte." ~Slabè jo je skupil huje, pa v temi ga
2416 XXXII  |       pregledati, tudi mudilo se jim je z nevarnega kraja; omedlelega
2417 XXXII  |              poprijeli grjačo, daleč je še bilo do Trebnjega. ~V
2418 XXXII  |              ranjenca. ~"Po glavi jo je dobil, za hruško debela
2419 XXXII  |            za hruško debela bunka mu je stekla," je razpoznaval
2420 XXXII  |          debela bunka mu je stekla," je razpoznaval star Trebnjec,
2421 XXXII  |        razpoznaval star Trebnjec, ko je ob goreči trski pregledoval
2422 XXXII  |          kaže puščati." ~Hladna voda je res storila svoje, ranjenec
2423 XXXII  |              storila svoje, ranjenec je zaječal in motno spregledal. ~"
2424 XXXII  |           naj se, najbolje bo tako," je krčmarica pametno svetovala. "
2425 XXXII  |           izpregli in legli. ~"Slabè je kakor vedel, kaj bo," jih
2426 XXXII  |            kakor vedel, kaj bo," jih je vest nekoliko težila. ~"
2427 XXXII  |         preveč smo ga zadrževali, ko je hotel naprej." ~"Anti namenjeno
2428 XXXII  |         naprej." ~"Anti namenjeno mu je bilo." ~"Saj se mi smili,
2429 XXXII  |            njega." ~"Zavoljno nas se je dal skoraj ubiti, Bog da,
2430 XXXII  |              po pravici povemo, kako je bilo." ~"Huda bo, prebito
2431 XXXII  |       prebito bo huda." ~Proti jutru je Slabetu odleglo. ~"Kje pa
2432 XXXII  |              odleglo. ~"Kje pa sem?" je pogledal dremavega hlapca. ~"
2433 XXXII  |           hlapca. ~"Kaj pa vozniki?" je še hotel vedeti, "Ali so
2434 XXXII  |             do Trlepa?" ~"Sem, sem," je dejal, se dvignil in precej
2435 XXXII  |              prijetno jutro.~Spotoma je potlej dosti premišljal.
2436 XXXII  |       premišljal. Hm, kako neumno se je spuščal v nepotrebno nevarnost.
2437 XXXII  |         prišel do Trlepa ... ~Vožnja je bila počasna, tresla ga
2438 XXXII  |              bila počasna, tresla ga je pa vendar, da so se mu misli
2439 XXXII  |        zlezle vkup, trdna omotica ga je vzela s seboj. ~Iz Trlepove
2440 XXXII  |          Ančko z Marjanico. ~"Kje pa je gospodar? Slabeta smo mu
2441 XXXII  |    pripeljali." ~"Križani Jezus!" se je ustrašila. ~"Kam so Trlepi?" ~"
2442 XXXII  |           Kam so Trlepi?" ~"Ne vem," je tajila, niso mi povedali. – "
2443 XXXII  |         novico dali táko po srcu, da je kar omahnila za mizo. Potlej
2444 XXXII  |             omahnila za mizo. Potlej je ščeketala vanje, zakaj ga
2445 XXXII  |             dali vsaj prevideti?" se je še domislila. ~"NIsmo; saj
2446 XXXII  |               Pa se ni pomirila. Vse je brž pozaklenila in urnega
2447 XXXII  |        Slabetovi postelji. ~Slabè se je bil prebudil iz omotice.
2448 XXXII  |        prebudil iz omotice. Ančka ga je silila s toplim mlekom in
2449 XXXII  |             v hladni vodi. ~"Jurko," je Pljuskarica zaihtela in
2450 XXXII  |             mogla odgovoriti, jok jo je posilil. ~"Saj ni nič,"
2451 XXXII  |           posilil. ~"Saj ni nič," se je skušal nasmehniti. "Opravil,
2452 XXXII  |           govori, škodilo bi ti," ga je milo gledala. "Počaka, da
2453 XXXII  |       poslala sem ponj." ~"Pametno," je dejal in zaspal, govorjenje
2454 XXXII  |             in zaspal, govorjenje ga je vendarle utrudilo.  Pljuskarica
2455 XXXII  |      vendarle utrudilo.  Pljuskarica je séla ob postelji, otožne
2456 XXXIII |                   XXXIII.~Sotečan se je smejal pismu, ki mu ga je
2457 XXXIII |            je smejal pismu, ki mu ga je prinesel stiški sèl, smejal
2458 XXXIII |            Samo gane naj se mi kdo!" je pihal. ~Močno pa se je ustrašil
2459 XXXIII |               je pihal. ~Močno pa se je ustrašil glavarjevega uradnika
2460 XXXIII |              ovoha tale perogrizec," je po strani trenil na uradnika
2461 XXXIII |             in ga toliko zamotil, da je na skrivaj velel valptu,
2462 XXXIII |            da sta le spet svoja!" se je veselila. "Dosti sem premolila
2463 XXXIII |             za vaju." ~"Premalo," se je Francè šalil, "slabo se
2464 XXXIII |              Francè šalil, "slabo se je nama godilo, ves čas sva
2465 XXXIII |          kruhu in vodi." ~"Jojhata," je poskočila, "čakajta, precej
2466 XXXIII |             napasem, precej!" ~"Tako je prav, vidiš," se je Francè
2467 XXXIII |             Tako je prav, vidiš," se je Francè potlej smehljal, "
2468 XXXIII |             naj te on, če misliš, da je tudi potreben." ~"Zdaj bo
2469 XXXIII |      potreben." ~"Zdaj bo dobro," ji je Nace pravil, "da so ju spustili,
2470 XXXIII |               da so ju spustili, ker je prišel glavarjev človek
2471 XXXIII |            Sotečana. ~"Kako veš?" jo je privzdignilo. ~"Birič je
2472 XXXIII |             je privzdignilo. ~"Birič je nama povedal, ko je naju
2473 XXXIII |            Birič je nama povedal, ko je naju spustil iz grajske
2474 XXXIII |                  Hoj, kdo ja pa ta?" je Nace skozi okno pokazal
2475 XXXIII |              mestnega človeka, ki se je z grajskim biričem bližal
2476 XXXIII |     Slabetovini. ~"Ne poznam ga," se je Polona ustrašila. "Pa ne,
2477 XXXIII |           Vrata so se odprla, v hišo je stopil mestni človek sam. ~"
2478 XXXIII |                Ali sem prišel prav?" je pogledal vse tri. "Saj je
2479 XXXIII |            je pogledal vse tri. "Saj je to Slabetova domačija?" ~"
2480 XXXIII |            to Slabetova domačija?" ~"Je. Kaj bi radi?" je Polona
2481 XXXIII |       domačija?" ~"Je. Kaj bi radi?" je Polona s predpasnikom pobrisala
2482 XXXIII |            Slabetova sestra, kajne?" je tujec pokimal in sel. "Kdo
2483 XXXIII |               Prijatelja naše hiše," je dejala. ~"Okrožni glavar
2484 XXXIII |            glavar iz Novega mesta me je poslal, da pozvem, ali je
2485 XXXIII |            je poslal, da pozvem, ali je tožba, ki jo je te dni tvoj
2486 XXXIII |          pozvem, ali je tožba, ki jo je te dni tvoj brat nakanil
2487 XXXIII |                 Povej, le povej," ji je Francè pokimal, ko ga je
2488 XXXIII |             je Francè pokimal, ko ga je vprašujé pogledala. "Ali
2489 XXXIII |            vse na drobno vem, kaj ti je brata gnalo v Novo mesto." ~
2490 XXXIII |             gnalo v Novo mesto." ~In je moško in naravnost razložil
2491 XXXIII |            razložil vse. ~Uradnik si je zapisal in šel še do drugih
2492 XXXIII |         sprva molče gledali. ~"Jurko je graščanu dobro podkuril,"
2493 XXXIII |         graščanu dobro podkuril," se je Francè v pest smejal. ~"
2494 XXXIII |            domov. ~Po obpotnih vaseh je bilo vse živo kakor na mravljišču.
2495 XXXIII |              mož tu, krdelce mož tam je postavalo in vrelo med seboj. ~"
2496 XXXIII |          vrelo med seboj. ~"Kaj neki je?" sta se čudila in vprašala. ~"
2497 XXXIII |      vprašala. ~"Kdo pa sta in odkod je vaju prinesla pot?" so hoteli
2498 XXXIII |        pravici. ~"Hoj, fanta, saj to je kakor nalašč! Kaj nič ne
2499 XXXIII |            ko sta poslušala, kaj vse je zanju tvegal dobri, moški
2500 XXXIII |             dobri, moški oče. ~"Lepo je, da ste si toliko upali