Chapter

2501 XXXIII |              upali zavoljo naju," se je Nace urno našel; "zdaj pa
2502 XXXIII |              brž porazgubite." ~"Kaj je najpravše, nam pove vajin
2503 XXXIII |            so se možje uprli. "Velel je, naj ga to dopoldne čakamo,
2504 XXXIII |          stiške gospoščine. Bilo jih je vse črno, mladih in priletnih,
2505 XXXIII |         mladih in priletnih, in vsak je v rokah imel grjačo ali
2506 XXXIII |            koso ali cepé. Pred njimi je koračil njun oče, ob njem
2507 XXXIII |             k njima. Tudi vsa vojska je veselo zavrela. ~"Aha, Slabè
2508 XXXIII |         veselo zavrela. ~"Aha, Slabè je dobro opravil pri glavarju!"
2509 XXXIII |         dobro opravil pri glavarju!" je Trlep precej uganil, ko
2510 XXXIII |           razpovedala. ~"Kaže tako," je Francè pritegnil, "sicer
2511 XXXIII |            graščak z njimi počenja," je še Nace primaknil. "Tudi
2512 XXXIII |              zatožila zavoljo ječe," je Trlep pohvalil oba. "Tako
2513 XXXIII |                 Pustimo ga na miru," je Nace prosil, "obrnimo se
2514 XXXIII |           lepo domov." ~"Najpravše," je France kimal. "Spustil je
2515 XXXIII |            je France kimal. "Spustil je naju, pustimo ga." ~"Pa
2516 XXXIII |            ga." ~"Pa ga pustimo," se je Trlep vdal. "Možje, fanta
2517 XXXIII |            treba več pestiti, vojske je konec. Vrnite se vsak na
2518 XXXIII |           storila moja sinova, da ju je zaprl kakor razbojnika,
2519 XXXIII |             tega pota ne bi delali," je Francè poskušal; "če pa
2520 XXXIII |       zavpili. ~Vse veliko krdelo se je vlilo proti Soteski. ~"Ali
2521 XXXIII |            sta bila kaj pri Poloni?" je Tone spotoma vprašal. ~Povedala
2522 XXXIII |           opat ne bo več upiral," se je oddahnil, ko je zvedel vse
2523 XXXIII |          upiral," se je oddahnil, ko je zvedel vse na drobno. ~"
2524 XXXIII |           zakonski jarem, kajne?" se je Nace poredno smejal. "Kar
2525 XXXIII |           dvojne svate." ~"Saj res," je Tone veselo rekel, Francè
2526 XXXIII |              veselo rekel, Francè pa je molčal, preveč ga je ljubezen
2527 XXXIII |              pa je molčal, preveč ga je ljubezen bolela, nobene
2528 XXXIII |           mogel odvrniti. ~Trlep jih je od strani poslušal in se
2529 XXXIII |          Bogu, lepo se razpleta!" mu je srce pelo. ~Kaj dobro se
2530 XXXIII |          srce pelo. ~Kaj dobro se mu je tudi zdelo, da ga vojska
2531 XXXIII |              on, češ, zapeljeval jih je in vodil v očiten upor zoper
2532 XXXIII |           spet zraste greben!" ~Tako je vsa vojska bobnela za Trpelom. ~"
2533 XXXIII |            za Trpelom. ~"Stojte!" jo je ustavil v hosti blizu Soteske. "
2534 XXXIII |            bi šel tudi jaz za vami?" je Tone silil. ~"Ne," je oče
2535 XXXIII |                je Tone silil. ~"Ne," je oče odkimal; "če bo treba,
2536 XXXIII |       drugimi pridi le iskat!" ~Tone je razumel, da ga je oče postavil
2537 XXXIII |               Tone je razumel, da ga je oče postavil za svojega
2538 XXXIII |          svojega namestnika, tako se je molče vdal. ~Trlepi so v
2539 XXXIII |                Kaj pa še iščeta tu?" je zarežal v oba fanta. "In
2540 XXXIII |            fanta. "In kdo si ti?" se je ustopil pred Trlepa. ~"Kdo
2541 XXXIII |           Kdo sem, bi rad vedel?" ga je Trlep trdo pogledal. "Oče
2542 XXXIII |          sicer hudega storila, da ju je zaprl!" ~"Ne utegne se motiti
2543 XXXIII |         utegne?" ~"Kdo se vsaja tu?" je z okna zarenčal graščak
2544 XXXIII |        zarenčal graščak sam. ~Valpet je brž povedal. Okno se je
2545 XXXIII |              je brž povedal. Okno se je zaprlo, na dvorišče je pripihal
2546 XXXIII |            se je zaprlo, na dvorišče je pripihal že prileten gospod
2547 XXXIII |          togotnim obrazom. ~"No, kaj je?" je revsknil. "Ali bi radi,
2548 XXXIII |              obrazom. ~"No, kaj je?" je revsknil. "Ali bi radi,
2549 XXXIII |              dokler se ne pomeniva!" je Trlep moško rekel. "Če bi
2550 XXXIII |              ne spravite, toliko jih je." ~"Tako?" se je graščak
2551 XXXIII |          toliko jih je." ~"Tako?" se je graščak ustrašil. "Pretiš
2552 XXXIII |         Trlepove moške besede; mirno je vprašal: ~"Tak kaj bi rad?" ~"
2553 XXXIII |             bi rad?" ~"Moja rodovina je stara in poštena. Kar se
2554 XXXIII |              trda Trlepova odločnost je graščaka čisto zmešala,
2555 XXXIII |             sta ščuvala zoper mene," je naposled neodločno rekel. ~"
2556 XXXIII |          neodločno rekel. ~"Kdor vam je pravil to, ni povedal resnice." ~"
2557 XXXIII |             in te prosim za zamero?" je graščak naposled revsknil. "
2558 XXXIII |          revsknil. "Zaprl sem ju, pa je! In zdaj se poberi!" ~"Že
2559 XXXIII |         stiške gospoščine." ~Graščak je prebledel od togote, pa
2560 XXXIII |           prebledel od togote, pa se je potajil. Hm, glavarjev tintomazec
2561 XXXIII |             Hm, glavarjev tintomazec je še tu, do vraga bi bilo
2562 XXXIII |              že tako dal vedeti," se je komaj krotil; "če ne ti,
2563 XXXIII |              človekom, govorila," se je postavil Francè, žugnila
2564 XXXIII |              pa nisva nobene, kaj se je nama primerilo." ~"Kje sta
2565 XXXIII |            Kje sta govorila z njim?" je popal. ~In sta povedala. ~"
2566 XXXIII |              Kdo bi vama verjel?" se je graščaku nekoliko zjasnilo
2567 XXXIII |             bi verjel na besedo!" ga je Trlep pogledal naravnost
2568 XXXIII |             še videti ga nočem več!" je graščak grdo pogledal, čeprav
2569 XXXIII |        graščak grdo pogledal, čeprav je bil kar vesel svoje nagle
2570 XXXIII |           svoje nagle odločitve, saj je res prav, da se znebi trmoglavega,
2571 XXXIII |             upornega Slabeta. "A kaj je do tega tebi?" je vprašal
2572 XXXIII |              A kaj je do tega tebi?" je vprašal že z drugačnim glasom. ~
2573 XXXIII |             drugačnim glasom. ~Trlep je povedal lepo vse. ~"Ne poznam
2574 XXXIII |           poznam tvojega sina. Morda je trmoglavec, še hujši kakor
2575 XXXIII |           trmoglavec, še hujši kakor je Slabè." ~"Ni. Pameten je,
2576 XXXIII |             je Slabè." ~"Ni. Pameten je, moški in prav delaven,"
2577 XXXIII |              moški in prav delaven," je oče na vso moč hvalil. "
2578 XXXIII |             mi smete sveto verjeti," je stegnil roko. ~"No, pa naj
2579 XXXIII |              roko. ~"No, pa naj bo," je graščak udaril, "samo kamlu
2580 XXXIII |              moške glave." ~Trlep se je moško zahvalil in odšel
2581 XXXIII |            obema sinovoma. Mikalo ga je, da bi za trenutek stopil
2582 XXXIII |              stopil do Polone, pa se je spomnil črne vojske v hosti. "
2583 XXXIII |           strašen poboj in polomaj," je vedel in se urno obrnil
2584 XXXIII |                Polona že še zve, kaj je Sotečan rekel." ~Pa Polona
2585 XXXIII |           Sotečan rekel." ~Pa Polona je že zvedela, da so Trlepi
2586 XXXIII |             Trlepi v gradu; zdaj jih je čakala in prestregla, ko
2587 XXXIII |             Mudi se nam, Polona," ji je Trlep gredoč govoril. "Le
2588 XXXIII |            če ga še maraš." ~Zardela je po vsem obrazu in oči pobesila. ~"
2589 XXXIII |            in oči pobesila. ~"Le kje je Jurko, da ga še ni?" je
2590 XXXIII |              je Jurko, da ga še ni?" je počasi dvignila vroče oči. "
2591 XXXIII |            pa precej bo, kar bo," ji je Francè poredno mežikal. ~"
2592 XXXIII |           poredno mežikal. ~"Da," ji je tudi Trlep pokimal, "graščak
2593 XXXIII |              Trlep pokimal, "graščak je res rekel, da se prej ko
2594 XXXIII |                 Nazaj moram, domov," je vsa rdeča postala. ~
2595 XXXIV  |                         XXXIV.~Slabè je dremal in po malem blodil.
2596 XXXIV  |            malem blodil. Pljuskarica je ob postelji vila roke in
2597 XXXIV  |     zaslišali koraki, Pljuskarica se je veselo zganila, v hišo je
2598 XXXIV  |            je veselo zganila, v hišo je z Ančko stopil Matevžek. ~"
2599 XXXIV  |            stopil Matevžek. ~"Kje pa je pater?" je kakor nejevoljna
2600 XXXIV  |        Matevžek. ~"Kje pa je pater?" je kakor nejevoljna tiho vprašala. ~"
2601 XXXIV  |            da že strežem nanj, se mi je zdelo, pa sem poskočil in
2602 XXXIV  |           parta ne bo." ~Pljuskarica je odmahnila. ~"Slabè, veste,
2603 XXXIV  |           odmahnila. ~"Slabè, veste, je tudi uročen," je dalje šepetal; "
2604 XXXIV  |              veste, je tudi uročen," je dalje šepetal; "saj ga boli
2605 XXXIV  |             ga boli glava." ~"Ker mu je natrta," je odkimala. "Uroke,
2606 XXXIV  |         glava." ~"Ker mu je natrta," je odkimala. "Uroke, če res
2607 XXXIV  |           jih tudi jaz – le stojte," je tiho sili in velel Ančki,
2608 XXXIV  |             tri prav žareče ogle. Ko je prinesla, je šepetal: "Ogle
2609 XXXIV  |         žareče ogle. Ko je prinesla, je šepetal: "Ogle vržem v vodo;
2610 XXXIV  |           vržem v vodo; če potonejo, je Slabè uročen." ~"Ali pa
2611 XXXIV  |            uročen." ~"Ali pa ti!" se je Pljuskarica upirala. ~Pa
2612 XXXIV  |    Pljuskarica upirala. ~Pa Matevžek je ni poslušal. Z rokami se
2613 XXXIV  |             ni poslušal. Z rokami se je prav na lahko doteknil bolnikovih
2614 XXXIV  |            Ančka sta ostrmeli: oglje je potonilo. ~"Zdaj ga prebudite,
2615 XXXIV  |           Ona pa da ne in ne: spenec je bošlji ko žganec, do moči
2616 XXXIV  |            pomaga bolniku.  Matevžek je v nemoči privzdignil ramo
2617 XXXIV  |         zagledal v bolnika. Kdo neki je imel takih moči, da je urekel
2618 XXXIV  |          neki je imel takih moči, da je urekel korenjaka Slabeta? ~"
2619 XXXIV  |             korenjaka Slabeta? ~"Kaj je res uročen?" je Ančko tiščala
2620 XXXIV  |       Slabeta? ~"Kaj je res uročen?" je Ančko tiščala vedečnost. "
2621 XXXIV  |          takimi močmi ima človek, ki je majhen zizal tri velike
2622 XXXIV  |             zizal tri velike petke," je povedal in šel, da bi spazil
2623 XXXIV  |              parta zdravnika. ~Ančko je postalo strah, tudi Pljuskarico
2624 XXXIV  |              strah, tudi Pljuskarico je oblila groza, obe sta težko
2625 XXXIV  |            so mu dale stare noge, se je pater bližal po prašni cesti. ~"
2626 XXXIV  |              O, da ste le že tu!" mu je Matevžek skočil naproti. ~"
2627 XXXIV  |       Matevžek skočil naproti. ~"Kaj je tako hudo?" se je starček
2628 XXXIV  |                Kaj je tako hudo?" se je starček ustrašil. ~"Slabetu
2629 XXXIV  |            milosti božje." ~Pater se je nasmehnil. ~"Kaj pa Trlep?"
2630 XXXIV  |          nasmehnil. ~"Kaj pa Trlep?" je gredoč vprašal. "Ne bi je
2631 XXXIV  |            je gredoč vprašal. "Ne bi je smel pustiti ob bolniku." ~"
2632 XXXIV  |              so?" ~"Kje? Ne vem," se je Matevžek zlagal in ne, ker
2633 XXXIV  |               pomagajte, pomagajte!" je Pljuskarica švignila pokoncu
2634 XXXIV  |            glas zajokala. Tudi Ančka je že poprijela za konec predpasnika,
2635 XXXIV  |            bi ji složno pomagala, pa je pater zdravnik hudo pogledal
2636 XXXIV  |              mi pa na miru pustita!" je tiho rekel in zapahnil vrata.
2637 XXXIV  |              zapahnil vrata. Zdaj se je pripognil nad Slabetovo
2638 XXXIV  |              čez čas sklonil. ~"Kako je?" je Matevžek dihnil. ~"
2639 XXXIV  |             čas sklonil. ~"Kako je?" je Matevžek dihnil. ~"Razpni
2640 XXXIV  |                Razpni mu obleko!" mu je pater velel in si potlej
2641 XXXIV  |          hvala Bogu. Le zapni spet!" je dejal. "In korec vode mi
2642 XXXIV  |             vode mi prinesi – pa saj je že tu," je segel po Matevžkovi
2643 XXXIV  |          prinesi – pa saj je že tu," je segel po Matevžkovi čarovniji. "
2644 XXXIV  |        Matevžkovi čarovniji. "Kaj pa je to?" ~"Slabè je tudi uročen,"
2645 XXXIV  |               Kaj pa je to?" ~"Slabè je tudi uročen," je Matevžek
2646 XXXIV  |               Slabè je tudi uročen," je Matevžek mencal, "pomagati
2647 XXXIV  |              potonili v nji." ~"Greh je, če veruješ v take neumne
2648 XXXIV  |        veruješ v take neumne vraže," je menih prste pomočil v korec
2649 XXXIV  |           kapljice v usta. ~Slabè se je zganil, pater mu je spet
2650 XXXIV  |         Slabè se je zganil, pater mu je spet vode škropil v obraz;
2651 XXXIV  |           vode škropil v obraz; zdaj je vzdihnil: "Kaj pa je, ljuba?" ~"
2652 XXXIV  |            zdaj je vzdihnil: "Kaj pa je, ljuba?" ~"Ali te še hudo
2653 XXXIV  |             še hudo boli, Slabè?" mu je pater položil roko na čelo. ~"
2654 XXXIV  |          roko na čelo. ~"O, vi ste?" je za tren, dva spregledal. "
2655 XXXIV  |            bi bilo več dobro." ~"Ali je nevarno?" ~"Vol ne bi morda
2656 XXXIV  |              bilo treba. Obraz se mu je podaljšal, mirno dihanje
2657 XXXIV  |          podaljšal, mirno dihanje mu je dvigalo široke prsi, zaspal
2658 XXXIV  |          dvigalo široke prsi, zaspal je. ~Pater je počasi odmeknil
2659 XXXIV  |              prsi, zaspal je. ~Pater je počasi odmeknil roko in
2660 XXXIV  |          tiho pomaknil venkaj. ~"Ali je hudo?" je v veži predenj
2661 XXXIV  |              venkaj. ~"Ali je hudo?" je v veži predenj omahnila
2662 XXXIV  |            rešite mi ga, rešite!" jo je zmoglo v jok. ~"Ali mi ne
2663 XXXIV  |              bi ga rada zbudila?" jo je pognal pred vežo, Ančki
2664 XXXIV  |             platnene krpe. ~Matevžek je precej stopil za Pljuskarico.
2665 XXXIV  |        stopil za Pljuskarico. Žedela je na tnalu pred drvarnico
2666 XXXIV  |             hudega, Pljuskarica," jo je tolažil. "Prav kmalu bo
2667 XXXIV  |            Prav kmalu bo shodil," ji je tiho pravil, kaj je pater
2668 XXXIV  |               ji je tiho pravil, kaj je pater govoril s Slabetom. "
2669 XXXIV  |            ostati na Trlepovini?" se je nasmehnil, ona pa tudi. ~"
2670 XXXIV  |            sem res že čisto neumna," je dejala in si obrisala solzne
2671 XXXIV  |              Tonček v rokah?" ~Menih je prišel venkaj in se vzdihujé
2672 XXXIV  |             ob drvarnici. ~"No, ti," je trenil v Pljuskarico, "kaj
2673 XXXIV  |            taka frfra." ~Pljuskarico je zabolelo, roka ji je segla
2674 XXXIV  |     Pljuskarico je zabolelo, roka ji je segla po predpasniku in
2675 XXXIV  |           svatbo že pripravila vse?" je dobri pater popravljal. "
2676 XXXIV  |             strehi." ~Pljuskarici se je po vsem zardelem obrazu
2677 XXXIV  |         srečen smehljaj, Matevžek se je na glas regljal, pater se
2678 XXXIV  |            na glas regljal, pater se je modro držal. ~"Samo videla
2679 XXXIV  |             še rada, preden pojdem," je želela. ~"Matevžek, daj
2680 XXXIV  |           ali Ančka prav pazi nanj," je rdela. ~"To imam na skrbi
2681 XXXIV  |         pusti na miru." ~Prisluškujé je obžedela, tudi pater Tonček
2682 XXXIV  |          obžedela, tudi pater Tonček je premolknil: pred vasjo se
2683 XXXIV  |            premolknil: pred vasjo se je zaslišal hrum več ljudi. "
2684 XXXIV  |                Gredo, že gredo ...!" je Matevžek jasknil in jo uprasnil
2685 XXXIV  |              se nemara vračajo ...," je vstala tudi Pljuskarica. "
2686 XXXIV  |       Pljuskarica. "Vračajo ...?" se je pater čudil. "Kje so pa
2687 XXXV   |                            XXXV.~Res je bilo tako. Krdela Žubinčanov
2688 XXXV   |            Bogu, da ste le spet tu!" je Matevžek bušnil prav pred
2689 XXXV   |          bušnil prav pred Trlepa, ki je razkoračen stal med sinovi
2690 XXXV   |         gledal za črno vojsko. ~"Kaj je?" so se Trlepi ustrašili
2691 XXXV   |                Jezus Nazarenski!" se je Trlepu utrgalo. Nič več
2692 XXXV   |            vprašal, kar na ves splav je šinil proti domu, sinovi
2693 XXXV   |            njim. "Ali Polona že ve?" je Tone segel po Matevžku. "
2694 XXXV   |          segel po Matevžku. "Še ne," je ta čivknil od bolečine,
2695 XXXV   |         čivknil od bolečine, Tone ga je ponevedoma prijel pretrdo. ~
2696 XXXV   |           pretrdo. ~Pater Tonček jih je že od daleč tešil z roko,
2697 XXXV   |         fantje so debelo gledali, ko je pater pravil, kako je Slabetu
2698 XXXV   |             ko je pater pravil, kako je Slabetu in kaj mu je po
2699 XXXV   |            kako je Slabetu in kaj mu je po vozatajih že prej vedela
2700 XXXV   |                Kje pa ste bili vsi?" je potlej z očmi obstal na
2701 XXXV   |             zaprašeni obutvi. ~Trlep je v kratkem pomisleku požrl
2702 XXXV   |              nikjer nobenega dedca!" je menih zmajeval z glavo. "
2703 XXXV   |            se boji le še graščak, ki je kriv vsega; nekoliko ga
2704 XXXV   |              kriv vsega; nekoliko ga je že privila in ukrivila.
2705 XXXV   |        privila in ukrivila. Podal se je: nič več ne brani Slabetu
2706 XXXV   |              Polone. ~"Kako veš?" se je dobri pater oddahnil. ~"
2707 XXXV   |           pater oddahnil. ~"V oči mi je obljubil." ~"Tàk je Slabè
2708 XXXV   |           oči mi je obljubil." ~"Tàk je Slabè res prav čutil, ko
2709 XXXV   |             res prav čutil, ko se mi je otodile hvalil, da je užugal
2710 XXXV   |             mi je otodile hvalil, da je užugal graščaka?" se je
2711 XXXV   |              je užugal graščaka?" se je menih nasmehnil Pljuskarici. ~
2712 XXXV   |            Pljuskarici. ~Pljuskarica je rdela, molčala in oči pobešala. ~"
2713 XXXV   |         poslati glas, kje in kako ji je brat," se je Tone domislil. ~"
2714 XXXV   |              in kako ji je brat," se je Tone domislil. ~"Seveda,
2715 XXXV   |              tuliti pomagala tejle!" je pater poredno pogledal nepočakljivo
2716 XXXV   |                Zvedeti vendar mora," je Trlep obračal; "saj jo že
2717 XXXV   |              še odnikoder ni." ~"Kje je Vrbičev gospod? On naj stopi
2718 XXXV   |          stopi tja." ~Vrbičev gospod je zginil. Ni mogel prežvečiti,
2719 XXXV   |             Ni mogel prežvečiti, kar je skuhal Trlep ... Hm, črna
2720 XXXV   |            Trlep ... Hm, črna vojska je vendarle prebito huda stvar,
2721 XXXV   |       zaplešejo z gosposko ... Ko se je črna vojska vlila proti
2722 XXXV   |              vlila proti Soteski, mu je postalo vroče. ~"Matevžek,
2723 XXXV   |      Matevžek, ali znaš molčati?" se je ustopil pred pevčka.  "O,
2724 XXXV   |             priteci do mene!" ~Bežal je ponoči, da ga nihče ni videl. ~"
2725 XXXV   |                 Iskat ga pojdem," si je Matevžek na irhastih hlačah
2726 XXXV   |              moramo povedati, kaj se je primerilo," je Trlep zamišljen
2727 XXXV   |      povedati, kaj se je primerilo," je Trlep zamišljen gledal za
2728 XXXV   |              gledal za Matevžkom, ki je drobencal proti Šentjuriju
2729 XXXV   |        Polone lahko skočil kar jaz?" je Tone popal. ~"Le potrpi,
2730 XXXV   |            bi z vami šel pa jaz," se je tudi Francè izdal. ~"Aha,"
2731 XXXV   |             Francè izdal. ~"Aha," se je pater veselo udaril po kolenih, "
2732 XXXV   |              mečiš?" ~"No, že prav," je oče pokimal, "pojdi in se
2733 XXXV   |             se to ujema in veže?" se je Francè nekoliko ustrašil. "
2734 XXXV   |         trpež trdno držita." ~Francè je molčal in gledal proti Stični.
2735 XXXV   |              drugo vreme dobimo. Saj je prav: suša je, po vaseh
2736 XXXV   |            dobimo. Saj je prav: suša je, po vaseh zmanjkuje vode,
2737 XXXV   |              Pojdem, seveda pojdem," je že hodil za drugimi mislimi, "
2738 XXXVI  |           stiškemu opatu. Skrbelo ga je prav močno, ali samostan
2739 XXXVI  |           vendarlej prizaneso. Dosti je prosil in iskal prijateljev,
2740 XXXVI  |              avstrijskih deželah, to je vedel, obstanejo, cesar
2741 XXXVI  |             obstanejo, cesar sam jim je obljubil. Le za Stično ni
2742 XXXVI  |              da bi jo branil. Sirota je na poti temu, onemu, po
2743 XXXVI  |             temu, onemu, po njej, ki je že toliko dobrega storila
2744 XXXVI  |                    Bog jim odpusti!" je molil in milo gledal samostansko
2745 XXXVI  |             kakor čebelice." ~Človek je v svoji žalosti in bridkosti
2746 XXXVI  |             trpeti z njim Pater opat je to vedel že dolgo. Zato
2747 XXXVI  |              to vedel že dolgo. Zato je sočutno, ljubeče gledal
2748 XXXVI  |         bridkih urah. Toliko huje ga je potlej ščemelo, ko je začel
2749 XXXVI  |             ga je potlej ščemelo, ko je začel bolj in bolj spoznavati,
2750 XXXVI  |              zunaj samostana. ~In to je bilo res, prior jih je imel
2751 XXXVI  |            to je bilo res, prior jih je imel dosti za seboj. ~"Zdaj
2752 XXXVI  |             razpihnejo križem svet," je prior učil še druge; "prav
2753 XXXVI  |          Danes še. Kaj pa jutri? Čas je, da korak in oči obrnemo
2754 XXXVI  |            oči obrnemo v svet. Bolje je imeti kruh kjerkoli, kakor
2755 XXXVI  |             nas res razženo." ~"Vsak je svoje sreče kovač," je prior
2756 XXXVI  |          Vsak je svoje sreče kovač," je prior odmahnil. "Jaz, to
2757 XXXVI  |          velikosti in po okusu." ~In je še tiste dni šel in storil
2758 XXXVI  |            storil tako. ~Patru opatu je ob srcu bilo hudo, da je
2759 XXXVI  |             je ob srcu bilo hudo, da je kakor z uma taval po samostanu
2760 XXXVI  |             in po polju. Bolečina se je še shujšala, ko mu je brat
2761 XXXVI  |             se je še shujšala, ko mu je brat Inocencij baron Taufferer,
2762 XXXVI  |            Pa se zgódi volja božja!" je v svoji kapelici pokleknil
2763 XXXVI  |           Boga, in jo umečile, da se je počasi stegnila in mu pobožala
2764 XXXVI  |            Potolažen in skoraj močan je vstal in šel. ~Zunaj je
2765 XXXVI  |              je vstal in šel. ~Zunaj je potlej zvedel, da ga na
2766 XXXVI  |          sinom Francetom. Spomnil se je, koliko žalosti in skrbi
2767 XXXVI  |           koliko žalosti in skrbi mu je prizadeval tudi Trlep, vzdihnil
2768 XXXVI  |                 O, kaj pa vidva?" ju je prijazno pozdravil. ~"Na
2769 XXXVI  |        očitno spoved sem prišel," se je Trlep prestopil in pogledal
2770 XXXVI  |        možite in ženite se kakor vas je volja." ~"Bog vam povrni
2771 XXXVI  |           morem in smem." ~"Kaj?" se je Trlep zinil in prebledel.~"
2772 XXXVI  |          prida voljan." ~"Graščaka?" je Trlepoma od strahu klobuk
2773 XXXVI  |           cesarjeve postave." ~Trlep je zardel in v srcu grdo preklel
2774 XXXVI  |          jutri pa vse jemljejo. ~"Če je tako, pojdemo nad cesarja,
2775 XXXVI  |       navajen potov do njih." ~Trlep je še bolj zardel, pater opat
2776 XXXVI  |           bolj zardel, pater opat se je obrnil in šel svojo pot. ~
2777 XXXVI  |          Francè. ~"E, Vrbičev gospod je le pravo vedel, ko se je
2778 XXXVI  |             je le pravo vedel, ko se je veril, da si vso meniško
2779 XXXVI  |        obdrži cesarska gosposka," se je Francè spominjal, ko sta
2780 XXXVI  |          Poberetovi domačiji. ~Trlep je molčal. Hudo mu je bilo
2781 XXXVI  |             Trlep je molčal. Hudo mu je bilo za dobrimi menihi in
2782 XXXVI  |             samostanski zemlji se mu je utrnilo. ~"Oče, ali kaže
2783 XXXVI  |     svatovati ob žalosti za menihi?" je Francè postal. ~"Še so tu.
2784 XXXVI  |              hrupa opravimo, pa bo," je Trlep težko in le kakor
2785 XXXVII |                      XXXVII.~Poletje je dalo dosti strni; za kruha,
2786 XXXVII |            Bogu, ne bo sile. V dežél je že šla jesen; lepa, sončna
2787 XXXVII |              šla jesen; lepa, sončna je bila. Prstenina je bila
2788 XXXVII |            sončna je bila. Prstenina je bila zdrava in obilna, ajda,
2789 XXXVII |          obilna, ajda, črna in siva, je rdela in hitro zorela. ~"
2790 XXXVII |              in hitro zorela. ~"Medu je letos dosti," so si čebelarji
2791 XXXVII |          čebelje panje. ~"Tudi sadje je obrodilo, da so se veje
2792 XXXVII |             odpomoči. Novice, ki jih je s Francetom zvedel v samostanu,
2793 XXXVII |            že smilili, še huje pa mu je bilo za njihovo zemljo.
2794 XXXVII |             njihovo zemljo. Naposled je po Matevžku vsej soseski
2795 XXXVII |        soseski poslal glas, kakor mu je velel pater opat. ~Vendar
2796 XXXVII |             meniških rok; slehernega je bilo nekako sram moledovanja,
2797 XXXVII |        beraško culo, vse črno se jih je zgrinjalo le v Mali Gaber,
2798 XXXVII |             umnim Trlepom. ~"Menihov je prav za prav škoda," je
2799 XXXVII |              je prav za prav škoda," je ta oni napeljeval; "če pa
2800 XXXVII |           oni napeljeval; "če pa jih je res volja, nam še kaj pomagati,
2801 XXXVII |           zdaj najbrž ne smejo več," je Trlep sam žaloval za njivami,
2802 XXXVII |        žaloval za njivami, ki si jih je v mislih kdaj že lastil; "
2803 XXXVII |           kdaj že lastil; "cesar sam je že roke stegnil po njih
2804 XXXVII |              zemlji." ~"Pa tudi prej je niso smeli trgati in razmetavati,"
2805 XXXVII |           trgati in razmetavati," mu je pomagal Vrbičev gospod;
2806 XXXVII |        zapustiti naslednikom." ~"Ali je cesar njih naslednik?" so
2807 XXXVII |            se upirali. "Dadó naj, pa je, cesar se pa obriši, kaj
2808 XXXVII |              Ne kvasite praznih!" se je Vrbičev gospod posmehnil. "
2809 XXXVII |            gospod posmehnil. "Kje pa je tista vaša zemlja? O, v
2810 XXXVII |               O, v drugih rokah, ker je držati niste znali! Tudi
2811 XXXVII |              res, Trlep?" ~"O, res," je Trlep glasno vzdihnil. "
2812 XXXVII |            Bog sam." ~"E, Vrbičevi," je zmajeval mož, ki je tudi
2813 XXXVII |       Vrbičevi," je zmajeval mož, ki je tudi bil lačen zemlje, "
2814 XXXVII |             še šibo namakali, da vas je z njo krotovičil!" ~"Da,
2815 XXXVII |             krotovičil!" ~"Da, res," je Trlep pritegoval Vrbičevemu
2816 XXXVII |           kakor očeta in mater in da je nikoli ne smete spustiti
2817 XXXVII |            iz rok. Kdor nima zemlje, je berač in kakor jesensko
2818 XXXVII |             gosposka bo prešla kakor je prišla, čas jo bo vzel.
2819 XXXVII |            vzel. Vse mine, le zemlja je večna. Složni, zvesti si
2820 XXXVII |               jaz sam bi jo že rad," je Trlep spet vzdihnil. ~"Saj
2821 XXXVII |           Trlep spet vzdihnil. ~"Saj je vaša, po božjih postavah
2822 XXXVII |             vaša, po božjih postavah je vaša. Bog sam vas je vsadil
2823 XXXVII |        postavah je vaša. Bog sam vas je vsadil vanjo; redi vas,
2824 XXXVII |            vas, iz nje ste, mati vam je." ~"Že že, pa to so zgolj
2825 XXXVII |             jo vzamete sami!" se jih je Vrbičev gospod že naveličal. "
2826 XXXVII |             opata stopite, dober mož je, še vam lahko ustreže, če
2827 XXXVII |          vsak s svojo željó. ~"Kakor je čas res neprikladen," je
2828 XXXVII |             je čas res neprikladen," je tudi Trlep potlej povzemal, "
2829 XXXVII |           nove cesarske postave," mu je Vrbičev gospod pritegoval. ~"
2830 XXXVII |              jarem?" ~"I, gospodarna je, previdna je vsaka gosposka.
2831 XXXVII |              gospodarna je, previdna je vsaka gosposka. Saj veš,
2832 XXXVII |           gosposka. Saj veš, Sotečan je Slabetu branil na Pljusko,
2833 XXXVII |              na Slabetovini; opat pa je nemara hotel ukriviti sebe
2834 XXXVII |              kdo ve kako lahko se mu je tudi iz take hiše priženiti
2835 XXXVII |            kakor si hoče, samo da se je naposled vse tako prav razmotalo,"
2836 XXXVII |           uporne misli: "Ampak čudno je na svetu vendarle, da se
2837 XXXVII |          pesti ni toliko moči, kakor je je v drobnem ženskem srcu." ~"
2838 XXXVII |             ni toliko moči, kakor je je v drobnem ženskem srcu." ~"
2839 XXXVII |         solze, Pljuskaričino srce pa je podžigalo Slabeta, da se
2840 XXXVII |             podžigalo Slabeta, da se je rval z glavarjem in s cesarjem,
2841 XXXVII |             zmagal." ~"O, moč ženske je ljubezen," si je Vrbičev
2842 XXXVII |              ženske je ljubezen," si je Vrbičev gospod molzel brado. "
2843 XXXVII |            nikoli ni nobena." ~Trlep je molčal in se smehljal, Vrbičev
2844 XXXVII |             smehljal, Vrbičev gospod je dalje momljal: ~"Če bo katera
2845 XXXVII |             bo ob sodbi izkazalo, da je z ljubeznijo res osrečila
2846 XXXVII |         kraju nebes." ~"Še sreča, da je Slabè tako hitro okreval,"
2847 XXXVII |           Slabè tako hitro okreval," je Trlep držal že drugo misel. "
2848 XXXVII |           misel. "V gradu, bi dejal, je uredil vse, s Tonetom pojdeva
2849 XXXVIII|         skrili vsak v svoje gnezdo," je pevček godrnjal. "In vse
2850 XXXVIII|          skrbi!" ~Prav pusto in tiho je postalo na Trlepovini. Hiša
2851 XXXVIII|            bi bila kakor izumrla, če je Marjanica ne bi dramila
2852 XXXVIII|     življenjem. Anti staro gnezdo se je skoraj razlezlo. Trlepu
2853 XXXVIII|           skoraj razlezlo. Trlepu se je hudo tožilo po Tonetu in
2854 XXXVIII|            po Tonetu in Francetu, da je skoraj pozabil, kaj preti
2855 XXXVIII|           preti Stični. ~Toliko bolj je vso sosesko plašila bližajoča
2856 XXXVIII|            stiški gospoščini; na dan je bíla posebno med siromaki,
2857 XXXVIII|              zdaj in valpta, kajne?" je tiščalo vse. ~"Da, ob tla
2858 XXXVIII|           besedo hodili k Trlepu, ki je bil izmed vseh Stični zmerom
2859 XXXVIII|              zmerom najbližji. Pa ta je zdaj najrajši molčal, vrtal
2860 XXXVIII|           pobeša glavo." ~A Trlep se je že osveščal: podnevi in
2861 XXXVIII|          osveščal: podnevi in ponoči je pestoval dve veliki misli. ~"
2862 XXXVIII|             misli. ~"Da, to storim!" je sukal rep svojemu skrivnemu
2863 XXXVIII|             do dna in pomnijo, kakor je prav." ~Noči so mu bile
2864 XXXVIII|               E, staram se, staram," je neko noč, ko je bil posebno
2865 XXXVIII|             staram," je neko noč, ko je bil posebno otožen, spoznal. "
2866 XXXVIII|            bil pravi starec!" ~Zunaj je zavijal pes, cvilil in praskal
2867 XXXVIII|        vratih. ~"Hm, nekaj ni prav," je Trlep brž skočil v hlače
2868 XXXVIII|        pogleda skozi okno. ~Mesečina je sijala, noč je bila tiha,
2869 XXXVIII|              Mesečina je sijala, noč je bila tiha, brezvetrna, nikjer
2870 XXXVIII|              Primi ga, Pazi, primi!" je naščuval psa. Pa ta je le
2871 XXXVIII|               je naščuval psa. Pa ta je le priskočil in se cvileč
2872 XXXVIII|      gospodar prišel venkaj. ~Kar ti je čudno, kakor pod zemljo,
2873 XXXVIII|           pod zemljo, zabobnelo, pes je strahoma odskočil in zatulil,
2874 XXXVIII|         odskočil in zatulil, svet se je zamajal, v zvoniku se je
2875 XXXVIII|             je zamajal, v zvoniku se je oglasila plat zvona. ~"Jezus ...
2876 XXXVIII|               Jezus ... potres ...!" je groza oblila tudi Trlepa,
2877 XXXVIII|         groza oblila tudi Trlepa, da je brž sklical domače, popal
2878 XXXVIII|          planil na plano. ~Zemlja se je spet stresla. Po vasi je
2879 XXXVIII|             je spet stresla. Po vasi je završalo. Ženski in otroški
2880 XXXVIII|               Ženski in otroški krik je jasknil v svetlo noč. ~"
2881 XXXVIII|                 Na, pazi na punčko!" je otroka brž v naročje dal
2882 XXXVIII|            se plašila ne bo!" ~Tekal je od hiše do hiše, češ, ali
2883 XXXVIII|            ni komu kaj primerilo, ko je tako vpitje. ~"Kaj ne vidiš,
2884 XXXVIII|             in vile roke. "Ves pekel je pokoncu, hudič sam trese
2885 XXXVIII|            vpijte, rajši molite," se je pomirjen nasmehnil. "In
2886 XXXVIII|             nobene ni bilo." ~Stopil je k moškim, ki so molče ogledovali
2887 XXXVIII|              ogledovali hiše, ali se je katera kaj razvežila. ~Mednje
2888 XXXVIII|        katera kaj razvežila. ~Mednje je prišel tudi Vrbičev gospod.
2889 XXXVIII|           tudi Vrbičev gospod. Snoči je kesno in nekoliko vinski
2890 XXXVIII|             v Trlepovo senico, pa ga je vrišč na vasi vrgel pokoncu. ~"
2891 XXXVIII|            vrgel pokoncu. ~"Potres?" je zdaj modroval. "Nič novega.
2892 XXXVIII|          zdaj tu, zdaj tam, odkar jo je Bog dal iz rok. Če bi bilo
2893 XXXVIII|          dihala, se pogreznemo vsi," je nekatere postajalo bolj
2894 XXXVIII|              E, nič se ne bojte," se je učeni starec smehljal. "
2895 XXXVIII|        smehljal. "Prav pred sto leti je hud potres takisto strašno
2896 XXXVIII|        nekoliko piškavi že vi sami?" je ušlo nerodni ženski. "Sapa,
2897 XXXVIII|            in tiru." ~"E, moj dan se je nagnil, mrači se že," je
2898 XXXVIII|             je nagnil, mrači se že," je kakor sam vase skomljal
2899 XXXVIII|              Kar k meni pridite," se je Trlepu smilil. "Že snoči
2900 XXXVIII|             senici." ~Vrbičev gospod je molče šel z njim; v sivo
2901 XXXVIII|          konec sem torej učakal?" ga je nosilo v nekdanje, srečnejše
2902 XXXVIII|           saj sem star in ubog: prav je, da se spravim s poti." ~"
2903 XXXVIII|          spravim s poti." ~"Kako vam je?" ga je Trlep vprašal, ko
2904 XXXVIII|            poti." ~"Kako vam je?" ga je Trlep vprašal, ko ga je
2905 XXXVIII|              je Trlep vprašal, ko ga je spravil v posteljo. ~"Žejen
2906 XXXVIII|            poslednjič." ~Prinesel mu je vina in se menil z njim,
2907 XXXVIII|              napravijo s Stično," se je bolnik čez čas spomnil.
2908 XXXVIII|            čez čas spomnil. Dobra mi je bila. Kadar me je najbolj
2909 XXXVIII|           Dobra mi je bila. Kadar me je najbolj vilo za obutev ali
2910 XXXVIII|             obutev ali za obleko, mi je vselej rad lepo pomagal
2911 XXXVIII|           opat ..." ~Za tren, dva se je zamislil tudi Trlep. Kako
2912 XXXVIII|       zamislil tudi Trlep. Kako neki je v Stični? Ali je Francetova
2913 XXXVIII|           Kako neki je v Stični? Ali je Francetova Poberevina kaj
2914 XXXVIII|             kaj škode utrpela? In se je fant dobro držal? Kaj bi
2915 XXXVIII|              kaj razkrehnilo? Če jih je, Bog vsaj daj, da menihov
2916 XXXVIII|        cerkev. ~Še tisto dopoldne ga je skrb nesla v Stično. Vso
2917 XXXVIII|           nesla v Stično. Vso pot mu je bílo na uho, kako je potres,
2918 XXXVIII|              mu je bílo na uho, kako je potres, strah božji, ljudi
2919 XXXVIII|              vse razmajal. ~"E, hudo je bilo, hudo," mu je tožil
2920 XXXVIII|              hudo je bilo, hudo," mu je tožil tudi Slabè, priženjeni
2921 XXXVIII|              strop v vozniškem hlevu je počil po vsem dolgem; druge
2922 XXXVIII|              gnezdo ni razkopalo, pa je dobro," je Trlep pošali
2923 XXXVIII|             razkopalo, pa je dobro," je Trlep pošali in mižiknil
2924 XXXVIII|             mižiknil Pljuskarici, ki je vsa rdeča in očitno pomlajena
2925 XXXVIII|             možu Jurku. ~"Na Pljuski je bilo že še še," je rekla,
2926 XXXVIII|           Pljuski je bilo že še še," je rekla, da se ne bi bila
2927 XXXVIII|     Trlepovim mislim, "ampak na Grmu je bilo joj. Pri samošnem Čandku
2928 XXXVIII|             joj. Pri samošnem Čandku je skoraj ubilo in pokopalo
2929 XXXVIII|           Matevžka." ~"Matevžka?" se je Trlep ustašil. "Križ božji,
2930 XXXVIII|                   Vrbinčev gospod si je včaraj ves dan tu neko žalost
2931 XXXVIII|             neko žalost moril, kakor je hotel povedati, pa že ni
2932 XXXVIII|           več do kraja; le na jok mu je hodilo in vino ga je zmagovalo,"
2933 XXXVIII|              mu je hodilo in vino ga je zmagovalo," je pravila prav
2934 XXXVIII|            in vino ga je zmagovalo," je pravila prav zgovorno. "
2935 XXXVIII|            nista nič razvnela. Kmalu je potlej vstal; da pojde v
2936 XXXVIII|               da pojde v Mali Gaber, je dejal. Vesela in zdrava
2937 XXXVIII|              ne vem, kaj bo." ~Trlep je brez pomude skočil še na
2938 XXXVIII|            hudega, oče Trlep," se mu je ta po sili smehljal. "Samo
2939 XXXVIII|             smehljal. "Samo nekaj mi je palo na betico in levo roko
2940 XXXVIII|            na betico in levo roko mi je skvečilo, drugega ni bilo." ~"
2941 XXXVIII|              da res ni bilo nič," ga je skoraj karal Čandek, ki
2942 XXXVIII|            Da bi le srečno okreval," je Trlep vstal. "Takle jesenski
2943 XXXVIII|           vstal. "Takle jesenski čas je nevaren, veš, še v postelji
2944 XXXVIII|            večjo in večno druščino," je Matevžek pravil, kako je
2945 XXXVIII|             je Matevžek pravil, kako je Vrbičevega gospoda podiralo
2946 XXXVIII|         kmalu se spravi pokoncu," mu je Trlep pokimal in jo po bližnjicah
2947 XXXVIII|          ubral proti Stični. ~"Pevec je vendar najsrečnejši človek
2948 XXXVIII|    najsrečnejši človek na svetu," se je spotoma spominjal. "Živi
2949 XXXVIII|              voljo." ~Kmalu dopoldne je prišel v Stično in precej
2950 XXXVIII|         stoji tale naš samostan," se je bližal Poberevini; "na veri
2951 XXXIX  |                           XXXIX.~Bla je glih ura prezh~De∫et, an
2952 XXXIX  |              ima ... ~Tisto dopoldne je ob desetih z velike ceste
2953 XXXIX  |         drdrala potna kočija, za njo je peketalo krdelce jezdecev. ~
2954 XXXIX  |          krdelce jezdecev. ~V kočiji je po kotih molče ždelo troje,
2955 XXXIX  |         četvero gospodov, oglašal se je le strežaj, ki se je v posebni
2956 XXXIX  |              se je le strežaj, ki se je v posebni obleki šopiril
2957 XXXIX  |              rog; njegov otožni glas je odmeval po vsej stiški dolini. ~"
2958 XXXIX  |           stiški dolini. ~"O, kdo ti je pa ta, ki se tako mogočno
2959 XXXIX  |              so mu v repu." ~"Ali pa je tako velik gospod, da jih
2960 XXXIX  |          čast?" ~"E, večji ko gospod je, manj prida ga je." ~"V
2961 XXXIX  |             gospod je, manj prida ga je." ~"V potni kočiji? Pa gospod?
2962 XXXIX  |         gosposkega oné!" ~Bolj jo se je bližala kočija, močneje
2963 XXXIX  |          kočija, močneje in glasneje je trobil strežaj. ~Slišali
2964 XXXIX  |           glejte, so se obrnili!" se je Trlep prestopil, ko je kočija
2965 XXXIX  |            se je Trlep prestopil, ko je kočija z biriči postala
2966 XXXIX  |      pozvedovat o vojski v Soteski?" je Francè pljunil predse. ~"
2967 XXXIX  |          predse. ~"Hm, ne verjamem," je vendar zazeblo tudi Trlepa. "
2968 XXXIX  |              poskusijo: če bo treba, je naša vojska še zmerom tu,
2969 XXXIX  |             ne bi rad še kaj motal," je Francè pogledal Nežo. ~"
2970 XXXIX  |            pogledal Nežo. ~"Ne, ne!" je zadihano pritegnila ta. "
2971 XXXIX  |            devica." ~Francetova skrb je Trlepu vendar šla v glavo.
2972 XXXIX  |              šla v glavo. Nameril se je v samostan, da bi pozvedel,
2973 XXXIX  |              da bi pozvedel, kaj res je. ~– Medtem so tuji gospodje
2974 XXXIX  |         Buzet, cesarski komisar," se je povedal tisti, ki je med
2975 XXXIX  |              se je povedal tisti, ki je med njimi bil za prvega, "
2976 XXXIX  |              so biriči; varovati jim je komisijo in strahovati vsakogar,
2977 XXXIX  |          mirne in poštene ljudi," se je opat nekoliko nasmehnil
2978 XXXIX  |            dati cesarjev ukaz, da mi je izgnati vas in vse menihe,
2979 XXXIX  |         državne roke." ~"Torej res?" je opat vzdihnil. "Ali morda
2980 XXXIX  |             umaknemo kar precej?" se je že zmogel. ~"Narobe! Nihče
2981 XXXIX  |          prebrati sam." ~Potrti opat je molče pokimal in dal v veliko
2982 XXXIX  |          lekarne in z njiv in vrtov, je v samostan prišel tudi Trlep. ~
2983 XXXIX  |          prišel tudi Trlep. ~Opat se je otožno nasmehnil in mu povedal
2984 XXXIX  |                 Da vas res preženo?" je Trlepa zmagovalo. "In da
2985 XXXIX  |              Trlep, vsi. Božja volja je, da se ustreže tudi tistim,
2986 XXXIX  |             klobuka gledali." ~Trlep je zardel in oči pobesil, vest
2987 XXXIX  |          zmerom prav prijatelja," se je spomnil svojih dveh skritih
2988 XXXIX  |        cerkev." ~"Ni taka spoved, da je kar tu ne bi mogli slišati.
2989 XXXIX  |              O Trlep, dobri mož," mu je opat ganjen segel v roko, "
2990 XXXIX  |              segel v roko, "kakor ti je odpustil Bog, sem ti jaz
2991 XXXIX  |         zdrsnile po licu; sklonil se je nad opatov prstan in brž
2992 XXXIX  |              bil zmagal. ~"In vendar je tudi tegale s tečajev snemal
2993 XXXIX  |           snemal nesrečni novi čas," je opat milo gledal za samosvojim
2994 XXXIX  |            Hvala Bogu, preudariti se je znal in obrniti. V Trlepu
2995 XXXIX  |            znal in obrniti. V Trlepu je čista čud vsega našega ljudstva:
2996 XXXIX  |          obednici že zbrali. Med nje je prišel Buzet z uradniki,
2997 XXXIX  |              uradniki, kmalu za njim je vstopil še opat. ~Z opatom
2998 XXXIX  |           vstopil še opat. ~Z opatom je vseh samostancev bilo sedem
2999 XXXIX  |              in dvajset. ~Komisar se je z uradniki široko ustopil
3000 XXXIX  |              cesarjev ukaz." ~In jim je z žaljivim poudarkom bral