Chapter

3001 XXXIX  |     znanostih. ~"Ne bodi grdo reči," je ušlo staremu menihu, "šepasta
3002 XXXIX  |             staremu menihu, "šepasta je bila resnica, ki so jo cesarju
3003 XXXIX  |              samostanu!" ~Komisar ga je svareče pogledal. ~"Poslušajte
3004 XXXIX  |              še drug cesarjev ukaz!" je podsmešno trenil po vseh
3005 XXXIX  |              po vseh obenem. ~Pa jim je spet in s še večjim poudarkom
3006 XXXIX  |            pravice tudi cesar nima!" je završalo med vsemi. "To
3007 XXXIX  |              završalo med vsemi. "To je stvar zgolj naših višjih!" ~"
3008 XXXIX  |         višjih!" ~"Molčite, bratje," je opat pogledal po menihih
3009 XXXIX  |              še uredimo." ~"Cesar mi je prepovedal nositi posvečeno
3010 XXXIX  |           posvečeno meniško obleko," je uhajalo tudi patru Tončku. "
3011 XXXIX  |          patru Tončku. "Prav, ne bom je nosil. Ne more pa mi zapovedati,
3012 XXXIX  |         postanem slab človek." ~"Res je," so se oglašali še drugi
3013 XXXIX  |          dober ljudem." ~"Da, človek je, ki sebi in drugim dela
3014 XXXIX  |        nebesa in pekel. Dober človek je iz nebes in živi za nebesa ..." ~
3015 XXXIX  |        nebesa ..." ~Komisar Buzet se je molče obrnil in počasi odšel
3016 XXXIX  |       zganili in pogledali opata, ki je edini bil miren ves čas.  "
3017 XXXIX  |           moji, nič ne marajte," jih je ta ogovoril, "postava, ki
3018 XXXIX  |           ogovoril, "postava, ki nas je ponižala in razgnala, je
3019 XXXIX  |             je ponižala in razgnala, je človeško zmotna in minljiva.
3020 XXXIX  |             nas začudila, saj smo se je bali že tri leta. Zdaj se
3021 XXXIX  |            bali že tri leta. Zdaj se je ne bojimo več, vemo, kako
3022 XXXIX  |            ne bojimo več, vemo, kako je, močni smo." ~Bratje so
3023 XXXIX  |          zdaj naj bi se izkazalo, da je vse tisto bilo zaman? Ne,
3024 XXXIX  |           trdno verujemo vse to," si je star pater brisal oči, oditi
3025 XXXIX  |            ljubi." ~"Ljudstvo! O, to je najnehvaležnejša drhal na
3026 XXXIX  | najnehvaležnejša drhal na svetu!" se je spesnilo patru oskrbniku. "
3027 XXXIX  |          tlačani ne poznajo nobene," je še drug pater potožil, "
3028 XXXIX  |             vtepalo marsikaj." ~Opat je odkimal in povedal, kako
3029 XXXIX  |             odkimal in povedal, kako je Trlepa, hudega samoglavca,
3030 XXXIX  |           več ne bo in káko lepo čud je naposled še pokazal. ~"Čudež!
3031 XXXIX  |           pokazal. ~"Čudež! Trlep se je uklonil?" so se menihi čudili. ~"
3032 XXXIX  |           Kjer si se ga dotaknil, pa je že pihalo iz njega!" ~"E,
3033 XXXIX  |        Trlepi so posebni ljudje," se je pater Tonček smehljal. "
3034 XL     |          Kljuzhe od ∫ebe dal. ~Trlep je kakor omoten stekel iz samostana
3035 XL     |       zapodil proti domu. Vso pot mu je bilo kaj hudo. Prav mu je
3036 XL     |            je bilo kaj hudo. Prav mu je bilo le, da ga prva misel
3037 XL     |          misel ne tišči več in da se je torej lepo zbogal s patrom
3038 XL     |            patrom opatom. ~"Joh," ga je že grizla druga skrb, "za
3039 XL     |             vrag ne pride prerogat!" je vrtal, kaj, kako bi. ~Pot
3040 XL     |            prav spešna. Ustavljal se je po vseh obpotnih vaseh.
3041 XL     |           gospoda in pevčka Matevžka je le tu, tam komu opomnil,
3042 XL     |             zgolj hude stiške novice je zdaj bil poln povsod. ~"
3043 XL     |          zdaj šele spoznamo, kdo nam je tale naš samostan bil!" ~"
3044 XL     |           samostan bil!" ~"Kaj sreča je, sprevidiš, ko je več ni." ~"
3045 XL     |              sreča je, sprevidiš, ko je več ni." ~"Ko bi človek
3046 XL     |              graščak, ki ga dobimo!" je Trlep metal mednje. ~"Graščak?
3047 XL     |           morajo proč!" ~"Da, zemlja je naša, če meniška res več
3048 XL     |              biti ne sme!" ~Po vaseh je vrelo. Moški so tekali od
3049 XL     |             vasi, vpili, kleli, bilo je kakor na razkopanem mravljišču. ~
3050 XL     |              govoril, le temu, onemu je še kaj tiho rekel in šel.
3051 XL     |           kaj tiho rekel in šel.  In je bil že trden mrak, ko je
3052 XL     |             je bil že trden mrak, ko je prestopil domači prag. ~"
3053 XL     |            in Nace ostrmela, ko jima je oče razpovedal stiško novico. ~"
3054 XL     |        graščaka dobimo!" ~"Naš cesar je vendar velik zaletel!" je
3055 XL     |            je vendar velik zaletel!" je Janeza pograbilo. ~"Molči,
3056 XL     |            sliši!" ~"Kaj mi more, če je pa res?" ~"Cesar je svet,
3057 XL     |               če je pa res?" ~"Cesar je svet, sam Bog menda ni tako.
3058 XL     |             jezik; cesarja – presvet je; če le dvomiš, da je tako,
3059 XL     |         presvet je; če le dvomiš, da je tako, te zapro ali pa ti
3060 XL     |             na glas nikar ne." ~Tako je Trlep krotil sina, sam pa
3061 XL     |            Trlep krotil sina, sam pa je mislil še dosti huje. Če
3062 XL     | širokohlačijo po samostanih, kakršen je tale stiški. ~– Buzet je
3063 XL     |             je tale stiški. ~– Buzet je z uradniki res pridno pregledoval
3064 XL     |           Nàk, to pa le pustite," se je opat nejevoljno smehljal. "
3065 XL     |              opat nisem več." ~Buzet je nerad umaknil roké, čez
3066 XL     |            roké, čez dva, tri dni pa je pokazal zobé. Kar na brž
3067 XL     |             pokazal zobé. Kar na brž je spet sklical vso samostansko
3068 XL     |       dobivam vse premalo pod roko," je trdo gledal po menihih. "
3069 XL     |              gledal po menihih. "Kje je?" ~"Tudi mi ga iščemo že
3070 XL     |              ne najdemo zadosti," se je opat smehljal.~"Kjer nič
3071 XL     |            še cesar pravico izgubi!" je pater oskrbnik z vsemi strelami
3072 XL     |                Dolžitev nepoštenosti je menihe hudo spekla, vendar
3073 XL     |              vsi molče vdali, da jih je zaprisegel na razpelo med
3074 XL     |             svečama. ~"Kriv sem," se je pater spokorno udaril ob
3075 XL     |          odškrnil skorjico kruha; ni je več. "  Komisar je nejevoljno
3076 XL     |         kruha; ni je več. "  Komisar je nejevoljno odmahnil. ~"Tudi
3077 XL     |            zoper cesarsko blago," se je takisto podsmešno obtožil
3078 XL     |         namenili našemu cesarju," se je spovedal še brat cerkovnik. ~"
3079 XL     |        norčevali z menoj, kajne?" se je Buzet zbistril. ~"Ne bi
3080 XL     |              Ne bi dohajali vas," ga je uščenil pater oskrbnik. "
3081 XL     |         poveste, da ni več naše, kar je naše zmerom bilo; potlej
3082 XL     |          potlej nam oznanite, da nam je iti križem svet, ker smo
3083 XL     |              okrožnega glavarja," se je opat glasno spomnil; "po
3084 XL     |          nismo tatovi! " ~Komisar se je ustrašil. Če pride glavar,
3085 XL     |        ustrašil. Če pride glavar, ki je lakomen človek, mu uide
3086 XL     |      marsikatera dragotina, ki si jo je namenil zase. Molčal je,
3087 XL     |              je namenil zase. Molčal je, v stiski ni vedel, kaj
3088 XL     |          molčali. ~V tihoto molka se je od zunaj nenadoma zaslišalo
3089 XL     |        zaslišalo vpitje ljudi. ~Opat je mignil, brat vratar je skočil
3090 XL     |          Opat je mignil, brat vratar je skočil venkaj. ~"Pater opat,
3091 XL     |             Pater opat, pater opat!" je precej prisopihal nazaj. "
3092 XL     |          prisopihal nazaj. "Samostan je obstopilo vse črno tlačanov." ~"
3093 XL     |            kaj precej bi. ~"Aha," se je Buzet režal, "tudi tlačani
3094 XL     |          njih pojdimo, pa zvemo, kaj je," je opat rekel in šel z
3095 XL     |          pojdimo, pa zvemo, kaj je," je opat rekel in šel z menihi
3096 XL     |               Vpitje okoli samostana je postajalo huje in huje. ~"
3097 XL     |             Ne maramo graščaka, naša je zemlja!" ~"Ali pa naj ostanejo
3098 XL     |                Kaj pa rohnijo tako?" je komisar vprašal bližnjega
3099 XL     |            le poslušajte!" ~Buzet se je ves bled spogledal s svojimi,
3100 XL     |          molčali. ~"Kajne, tale upor je naročil samostan sam?" je
3101 XL     |            je naročil samostan sam?" je Buzet naposled revsknil
3102 XL     |            Pa saj ima biriče, ki jim je varovati komisijo in strahovati
3103 XL     |               kje so biriči?" se jih je spomnil tudi Buzet. ~In
3104 XL     |           spomnil tudi Buzet. ~In se je izkazalo kar precej, da
3105 XL     |         spijo kakor polhi. ~"Kdo jim je dal vina?" je komisar pihal. ~"
3106 XL     |                Kdo jim je dal vina?" je komisar pihal. ~"Kdo? Sami
3107 XL     |          kakor pravijo sami!" ~Buzet je grdo zaklel in se ozrl po
3108 XL     |            Nevarni so tile tlačani," je te že skrbelo. ~"Samo prilomastijo
3109 XL     |             Kaj se res tako bojite?" je Buzet postal. ~"Ali se vi
3110 XL     |             tega ni slišal. Z menihi je prišel do vrat in se ozrl:
3111 XL     |            do vrat in se ozrl: Buzet je s svojimi stal daleč zad. ~"
3112 XL     |              cesarski! Pobijmo jih!" je ljudstvo zavpilo, ko so
3113 XL     |          Menihi naj ostanejo!" ~Opat je z menihi stopil čez prag
3114 XL     |        nameril v krdelo ljudi. ~"Kaj je?" je postal in jih trdo
3115 XL     |             krdelo ljudi. ~"Kaj je?" je postal in jih trdo pogledal. ~"
3116 XL     |            Črna vojska, pater opat!" je Trlep pritekel predenj. "
3117 XL     |             O ti nesrečni Trlep!" se je opat bridko nasmehnil. "
3118 XL     |            si se s Sotečanom! Kaj ti je, da tega ne spoznaš?" ~"
3119 XL     |             da nesreče ne bo!" ~Tako je opat dolgo vil hudega moža
3120 XL     |           naposled toliko umečil, da je dal do sebe. ~"Če je že
3121 XL     |              da je dal do sebe. ~"Če je že res, da vas razgnati
3122 XL     |            dobimo meniško zemljo, ki je že sto in sto let bila toliko
3123 XL     |            bila toliko naša, kolikor je bila vaša." ~"Trlep in vi
3124 XL     |           vaša." ~"Trlep in vi vsi," je opat pogledal po ljudeh, "
3125 XL     |          pogledal po ljudeh, "zemlja je že vaša po delu in trpljenju,
3126 XL     |              sem še med vami!" ~Tako je že prav otožno dejal in
3127 XL     |             v samostan. ~Črna vojska je molčala in čakala, kaj bo
3128 XL     |             in da se jih ne bojimo," je Trlep ogovoril s skale na
3129 XL     |            res opravili." ~Med možmi je dolgo vrelo.Čez čas so se
3130 XL     |           razhajati, pred samostanom je bilo spet vse tiho. ~Buzeta
3131 XL     |          bilo spet vse tiho. ~Buzeta je dogodek vendarle hudo pekel.
3132 XL     |          vendarle hudo pekel. Bal se je, da se ne bi ponovil s hujšo
3133 XL     |         voljo in močjo. Ves v skrbeh je urnega slà poslal do novomeškega
3134 XL     |              okrožnega glavarja. ~Ta je res precej prihitel z drhaljo
3135 XL     |       prihitel z drhaljo biričev. Te je Buzet obdržal, glavarju
3136 XL     |           preveč bi videl in lakomen je, marsikatera samostanska
3137 XL     |             globoko malho. ~Glavarja je lomila tiha togota. Kaj
3138 XL     |              lomila tiha togota. Kaj je hotel? Cesarjev komisar
3139 XL     |              hotel? Cesarjev komisar je cesarjev komisar, ne moreš
3140 XL     |           moreš mu do živega ... Ľel je. ~V samostanu so samovoljno
3141 XL     |              se polastili vsega, kar je bilo kaj vredno. Še živežne
3142 XL     |        samostanski družini. ~Menihom je vse to bilo hudo čez glavo.
3143 XLI    |                          XLI.~Dokler je∫t shiv bom, ~Na va∫ je∫t
3144 XLI    |        Dokler je∫t shiv bom, ~Na va∫ je∫t mi∫lu bom. ~Sdaj va∫ lepu
3145 XLI    |              poslednji dnevi, ki jih je menihom še bilo prebiti
3146 XLI    |              Stični. ~Zadnjo nedeljo je iz bližnjih in daljnih krajev
3147 XLI    |               Samostanska družina se je ustopila obakraj velikega
3148 XLI    |            velikega oltarja; opat se je ločil od nje in šel, da
3149 XLI    |              stiškim ljudem. ~Stopil je na prižnico. Oblečen je
3150 XLI    |              je na prižnico. Oblečen je bil po opatje: na glavi
3151 XLI    |              bil po opatje: na glavi je imel belo mitro, v roki
3152 XLI    |         velike vrednosti. Vsa cerkev je zajokala, še preden je katero
3153 XLI    |        cerkev je zajokala, še preden je katero zinil. Ljubezen ljudstva
3154 XLI    |          zinil. Ljubezen ljudstva ga je ganila, da je tudi sam zaihtel
3155 XLI    |            ljudstva ga je ganila, da je tudi sam zaihtel in naposled
3156 XLI    |       ljubezni do Boga, spet oživi," je sklenil govor, ki mu ga
3157 XLI    |              sklenil govor, ki mu ga je trgal glasni jok ljudstva. "
3158 XLI    |              obema rokama, vrne, ker je pravičen in dober. Pred
3159 XLI    |              sto in petdesetimi leti je bila menihe v ta kraj privedla
3160 XLI    |                 Stiška cerkev, kakor je bila stara, še ni slišala
3161 XLI    |             takega joka. Razvezal se je iz mehke stiške duše, žalostna
3162 XLI    |           duše, žalostna ljubezen ga je bridko jokala. Le počasi
3163 XLI    |              Na skali sredi Tekavice je že stal Trlep in otožno
3164 XLI    |        otožno gledal po svetu, ki se je zgrinjal okoli njega. ~"
3165 XLI    |              okoli njega. ~"Teman mu je pogled," so se dregali,
3166 XLI    |             bregom." ~"E, udarilo ga je, udarilo tudi njega." ~"
3167 XLI    |         gledal samostan." ~Trlepu se je pogled obrnil v samostan.
3168 XLI    |           obrnil v samostan. Hudo mu je bilo. Posebno za opatom
3169 XLI    |              mu oči meglile. ~Skočil je s skale in se obrnil proti
3170 XLI    |           domu. ~"Saj sem rekel," se je neki mož odhrkal, hudo je
3171 XLI    |            je neki mož odhrkal, hudo je udarilo Trlepa: ne more
3172 XLI    |            ne more več govoriti, kar je otodile še hotel." ~"E,
3173 XLI    |         otodile še hotel." ~"E, hudo je tudi nam," je še ta, oni
3174 XLI    |                E, hudo je tudi nam," je še ta, oni menil. "Menihov
3175 XLI    |           dolgo, da jim bo iti in da je s seboj ne vzamejo." ~"Hm,
3176 XLI    |             vendarle." ~Tekavnica se je praznila, ljudstvo se je
3177 XLI    |             je praznila, ljudstvo se je poniglavo razhajalo. ~Vsi
3178 XLI    |             so zvonili; njih glas se je odmikal, lovil in prepletal. ~
3179 XLI    |             opata. ~"Svetna sila nas je zapodila po svetu," jim
3180 XLI    |              zapodila po svetu," jim je ob koncu govora še rekel
3181 XLI    |           Pojdimo torej, božja volja je taka! Duhovne vezi, ki samostansko
3182 XLI    |              glasno ihteli, opat sam je komaj še mogel reči: "Sovražnik