Chapter

 1 III    |    oznanjalo dobrih novic. Zakaj gospod je vstal in s pobešeno glavo
 2 IV     |     odstavek: "Vedite, presvetli gospod opat, cesar Jožef II. se
 3 IV     |        približno štiridesetleten gospod, ki je do zdaj molčal in
 4 IV     |         enaki vsi: tlačan, kakor gospod in meščan, in da sme vsem
 5 VI     |      ustavili. ~"Pazite, Vrbičev gospod," se je opat nasmehnil in
 6 VI     |          kar ga tišči." ~Vrbičev gospod, iz teh krajev doma, je
 7 VIII   |            se je oglasil Vrbičev gospod, ki je molče sedel med vozniki
 8 VIII   |     krčmo pač ne bo," je Vrbičev gospod omajeval. "Menihi ne hodijo
 9 VIII   |        ti odgovoril," je Vrbičev gospod dalje pravil. "Veš, kuto
10 VIII   |         mislim tako," je Vrbičev gospod zmajeval; "samostani so
11 VIII   |          ga obrniti," je Vrbičev gospod skomljal v osivelo brado; "
12 VIII   |         vozatajstvu," je Vrbičev gospod pravil. "Vozatajstvo sicer
13 VIII   |       znaš ne." ~"Pa naj Vrbičev gospod pove, ali sem zinil katero
14 VIII   |           Ne zameri," je Vrbičev gospod počasi odmahnil z roko, "
15 IX     |          ob Krki. ~"Hoj, Vrbičev gospod, pa sem vas le iztaknil!"
16 IX     |         mahneš na pot." ~Vrbičev gospod je odšel, Slabè je še posedel. ~"
17 IX     |         in Stično. v kočiji sedi gospod in se bridko joka, za kočijaža
18 IX     |           konji in kočijaž tudi; gospod pa je višenjski graščak,
19 X      |      hrustje izgovarjali, "pa se gospod pater brani." ~"Na miru
20 XI     |         do cesarja. ~"Pa Vrbičev gospod, ali kdor že je, te čaka
21 XI     |    preveč hruškovca." ~A Vrbičev gospod se je že predramil, prišel
22 XI     |         so seli za mizo. Vrbičev gospod jim je iz pisanja po domače
23 XI     |          čakala Trlep in Vrbičev gospod. ~Vse jima je povedal in
24 XI     |    poskusi s kljuko," je Vrbičev gospod svetoval. "Pisanje pošljimo
25 XII    | hruškovca mu daj," je še Vrbičev gospod pomagal, "da si prežene
26 XII    |       Saj sem rekel," je Vrbičev gospod kimal. "Bolje bo tako in
27 XII    |      domenek." ~"Beži, beži! Tak gospod, pa bi kakor tresorit tlačan
28 XVIII  |     smela poskusiti samo Vrbičev gospod in Matevžek, ker je Primskovčan
29 XVIII  |        cesar! Če se bo krajinški gospod še kaj dosti rebril, utegne
30 XIX    |        stopi, pa bo," je Vrbičev gospod svetoval. "Sotečan se upira
31 XIX    |            je mencal, "a Vrbičev gospod bi to stvar opravil bolje
32 XIX    |          do cesarja," je Vrbičev gospod zmajeval. "Sotečanovi biriči
33 XXII   |      povedal pater opat, Vrbičev gospod pa svetoval, naj stopi do
34 XXII   |  glavarja v Novem mestu. ~"Velik gospod je," je Slabè preudarjal. "
35 XXII   |          po njem," mu je Vrbičev gospod kuril. "A če bo kaj režal
36 XXII   |        Kar pusti," se je Vrbičev gospod smehljal. "Ko se vrneš,
37 XXII   |      hitro se umeči," je Vrbičev gospod ščuval. "Kdor obupuje, ne
38 XXII   |           kaj hočeš," je Vrbičev gospod vedel. "Čas se je obrnil,
39 XXII   |            Vse prav," je Vrbičev gospod momljal in si počasi molzel
40 XXIV   |         domači, Slabè in Vrbičev gospod. ~"Moško se postavi in kmalu
41 XXIV   |        na dolgo nit," je Vrbičev gospod zabičeval. "Povej ob kratkem
42 XXIV   |      nista za to," ju je Vrbičev gospod kakor opravičeval. "Mislim
43 XXIV   |         vere in upanja.  Vrbičev gospod je dremal za mizo. Fantje
44 XXV    |      gledal hudega Kuralta, "saj gospod ne misli tako hudo." ~Klanec
45 XXVIII |          ne vem kaj," je Vrbičev gospod dejal, "vešče ju ne blodijo,
46 XXVIII |         in stiška sta." ~Vrbičev gospod je privzdignil ramo in si
47 XXIX   |         poženite!" ~"Premilostni gospod grof, ponižno povem, da
48 XXIX   |      Glavar, srednje velik debel gospod zabuhlega in rdečega obraza,
49 XXXIII |          je pripihal že prileten gospod s hudim, togotnim obrazom. ~"
50 XXXIV  |      tiho odprla vrata v hišo. ~"Gospod, pomagajte, pomagajte!"
51 XXXV   |  odnikoder ni." ~"Kje je Vrbičev gospod? On naj stopi tja." ~Vrbičev
52 XXXV   |         naj stopi tja." ~Vrbičev gospod je zginil. Ni mogel prežvečiti,
53 XXXVI  |          in Francè. ~"E, Vrbičev gospod je le pravo vedel, ko se
54 XXXVII |            mu je pomagal Vrbičev gospod; samostanska zemlja ni osebna
55 XXXVII |          praznih!" se je Vrbičev gospod posmehnil. "Kje pa je tista
56 XXXVII |         sami!" se jih je Vrbičev gospod že naveličal. "Zdaj rajši
57 XXXVII |          postave," mu je Vrbičev gospod pritegoval. ~"Hudič jo potiplji!
58 XXXVII |         ljubezen," si je Vrbičev gospod molzel brado. "Z njo ti
59 XXXVII |          in se smehljal, Vrbičev gospod je dalje momljal: ~"Če bo
60 XXXVIII|    Mednje je prišel tudi Vrbičev gospod. Snoči je kesno in nekoliko
61 XXXVIII|        spali v senici." ~Vrbičev gospod je molče šel z njim; v sivo
62 XXXVIII|      božji, kako – ?" ~"Vrbinčev gospod si je včaraj ves dan tu
63 XXXIX  |             Ali pa je tako velik gospod, da jih ima s seboj zgolj
64 XXXIX  |          za čast?" ~"E, večji ko gospod je, manj prida ga je." ~"
65 XXXIX  |        je." ~"V potni kočiji? Pa gospod? Ľe dim morda ne gosposkega
66 XL     |     naposled revsknil v patra. ~"Gospod cesarski komisar, veste
67 XL     |        Strah mu daje to pravico, gospod komisar se boji kmečkih